Urinska inkontinenca pogostejša pri ženskah

Avtor: Iva Jeknić

Težave z urinsko inkontinenco se pojavljajo v vseh starostnih obdobjih, vendar se s starostjo stopnjujejo.

Vam ob kašlju, kihanju, plesu, poskokih in dvigovanju bremen nehote uhaja urin? Obstaja velika možnost, da imate težave z nenadzorovanim uhajanjem urina, ki mu pravimo urinska inkontinenca. Do uhajanja urina prihaja zaradi oslabljenega mehanizma zapiranja sečnice. Lahko je oslabljena mišica zapiralka ali sprednja stena nožnice, možna pa je tudi kombinacija obojega. Stopnja inkontinence se giblje od zelo blage, ki predstavlja le občasno uhajanje urina, lahko pa predstavlja zelo omejujoč dejavnik, ki močno vpliva na posameznikov življenjski slog.

Težave z urinsko inkontinenco se pojavljajo v vseh starostnih obdobjih, vendar se s starostjo stopnjujejo. Lahko jih imajo tako ženske kot moški, vendar je statistično dokazano, da zaradi te nadloge trpi veliko več žensk.Študije so prav tako pokazale, da se od 18. leta starosti dalje že vsaka tretja ženska sooča z inkontinenco. Dr. Leon Meglič, specialist ginekologije in porodništva, pravi, da je inkontinenca pri ženskah pogostejša zato, ker je njihova sečnica mnogo krajša od moške, posledično pa je tudi zapiralni mehanizem manjši.Zaradi povečane prostate imajo moški obratno težavo in se soočajo s problemom zadrževanja vode.

Vrste urinske inkontinence

Ko govorimo o uhajanju urina, ločimo tri osnovne tipe: stresno urinsko inkontinenco, urgentno urinsko inkontinenco in mešano urinsko inkontinenco. O slednji govorimo takrat, ko sta prisotni obe hkrati. Pri ženskah je najpogostejša stresna urinska inkontinenca, ki predstavlja kar polovico vseh inkontinenc. »Glavni vzrok zanjo sta staranje in poškodba veziva, ki podpira sečnico, kar vodi v preveč mobilno sečnico in uhajanje urina ob naporih,« je dejala dr. Ksenija Šelih Martinec, specialistka ginekologije in porodništva. Glavni povzročitelji izgube in poškodbe kolagena, ki vodijo v ohlapno nožnico in inkontinenco, so vaginalni porodi, nosečnost, dvigovanje težjih bremen, kajenje in proces staranja. Pri urgentni stresni inkontinenci ženske ne morejo zadržati urina, saj dobijo napačno informacijo živčevja, vendar to ni stvar zavestnega nadzora nad uriniranjem. Gre za inkontinenco, pri kateri ženske ne morejo zadržati urina, ko pomislijo na uriniranje ali ko slišijo teči vodo v lijaku. Ko govorimo o inkontinenci, ne smemo pozabiti še na »overflow« inkontinenco, ki prav tako nastopi pri motnji uriniranja. »Ženska zaradi zdrsa nožnice in maternice navadno mehurja ne more izprazniti in ji voda brez nadzora uhaja iz povsem napolnjenega mehurja,« je pojasnil dr. Meglič. Poznamo tudi prehodno inkontinenco, ki jo povzroči infekcija sečil. Ženske zaradi draženja vnete sečnice urina ne morejo zadržati, vendar po ozdravitvi vnetja takšna inkontinenca izzveni.

Možnosti zdravljenja

Pri stresni inkontinenci si ženske lahko same pomagajo s treningom mehurja. To pomeni, da morajo doseči zadostno kapaciteto mehurja (vsaj 400 ml), da ne hodijo urinirat vsako uro. »To dosežejo postopno − vsakič, ko začutijo potrebo po uriniranju, morajo počakati od 10 do 15 minut, saj se na ta način kapaciteta mehurja lahko ponovno vrne v normalo,« je obrazložil dr. Meglič. Druga znana metoda je trening mišic medeničnega dna s Keglovimi vajami, s katerimi okrepimo predvsem mišico zapiralko. Med uriniranjem se lahko naučite, kako aktivirati mišico zapiralko. Najlaže jo boste začutili, če boste skušali zadržati curek urina. Curek urina zadržite le prvič, kasneje pa vaj nikoli ne izvajajte med uriniranjem, saj se lahko začne dogajati, da mehurja ne boste mogli več v celoti izprazniti. Ko to enkrat znate, je za učinek potrebna večmesečna vztrajna vadba. Neinvazivno poleg že omenjenih Keglovih vaj zdravniki uporabljajo tudi elektrosimulacijo in njeno različico z magnetnim stolom. Z njo je mogoče brez neprijetnega vstavljanja elektrod že v treh do štirih tednih močno okrepiti mišice medeničnega dna. Ker ne pride do neposrednega stika s kožo, zdravljenje ni boleče ali neprijetno in nima znanih neželenih učinkov. Zelo uspešno in prav tako skoraj neinvazivno je tudi lasersko zdravljenje inkontinence, ki je varno, neboleče in nudi zelo dobre rezultate. Danes za zdravljenje stresne urinske inkontinence zdravniki uporabljajo dva tipa laserja, in sicer erbij in CO2 laser. »Zaradi osnovnih fizikalnih značilnosti med njima je uporaba CO2 laserja uspešnejša, saj omogoča bistveno globlje prodiranje,« je dejala dr. Šelih Martinec.

Zdravniki urgentno urinsko inkontinenco zdravijo drugače, saj je tudi vzrok zanjo drugačen. Ob treningu mehurja pri zdravljenju uporabljajo zdravila, ki modulirajo živčne impulze od možganov do mehurja na površini mišice mehurja − detruzorja. Nekatera zdravila delujejo na muskarinske receptorje, druga pa na beta-adrenergične receptorje. »Bolj invazivne so operativne metode vbrizgavanja raznih substanc v steno sečnice, napeljevanje trakov pod sečnico, prav tako tudi vaginalne plastike s šivi po Kellyu,« je dejal dr. Meglič. Pri težavah z nenadzorovanim uhajanjem urina si lahko pomagate tudi z naravnimi zdravili, med najbolj poznanimi naravnimi preparati pa je koprivni čaj ali izvleček kopriv v kapljicah. »Koprive namreč pomagajo pri sprostitvi mehurja in na ta način lajšajo težave,« je še dodal dr. Meglič.

Kaj storiti, če zdravljenje nima učinka?

Neuspeh kateregakoli zdravljenja vedno predstavlja veliko razočaranje, vendar se zdravniki pogosto srečujejo tudi s tem. »Kadar ena metoda odpove, poskušamo uporabiti kombinacije. Sama zelo pogosto kombiniram laser in lastno plazmo, bogato s trombociti,« je dejala dr. Šelih Martinec. A tukaj se velikokrat zalomi, saj so te metode samoplačniške in si jih marsikdo ne more privoščiti. Zato je treba zdravnika obiskati že ob prvih znakih in težavah, saj je najbolje zdraviti zgodnje oblike bolezni. »Skrb za nožnico, njena krepitev po porodu z laserjem in redna krepitev mišic medeničnega dna bosta v prihodnosti morda zmanjšala število bolnic s stresno urinsko inkontinenco,« je še dodala dr. Šelih Martinec.

Čeprav veliko govorimo o inkontinenci, je pogovor o tem še vedno povezan s sramom in neprijetnimi občutki, zato ženske z obiskom osebnega zdravnika in specialista ginekologije preveč odlašajo. Realnost dokazuje, da je inkontinenca še vedno velik tabu, o katerem ne upamo spregovoriti na glas. Zastrašujoč je podatek Mednarodnega združenja za inkontinenco, ki pravi, da 70 odstotkov žensk zaradi nenadzorovanega uhajanja urina nikoli ne stopi  do zdravnika. Moramo se zavedati, da urinska inkontinenca sama od sebe ne izzveni. Stanje se z leti samo slabša, takrat pa je tudi zdravljenje veliko težje. Če pa se s težavo nenadzorovanega uhajanja urina začnete soočati tudi sami, čim prej poiščite zdravniško pomoč.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj