Avtor: Maja Lisjak Besedić, mag. pharm./dipl. ing.
Afte so drobne razjede v ustih, ki se zelo rade ponavljajo, tudi večkrat v enem letu.
Med najpogostejše vzroke za nastanek aft prištevamo stres, oslabljen imunski sistem, slabokrvnost ter bolezni želodca in črevesja.
Afte so drobne razjede v ustih, ki se zelo rade ponavljajo, tudi večkrat v enem letu. So zelo boleče in najpogosteje izbruhnejo na sluznici pod ustnicami, ustnem dnu in pod jezikom. Zaradi aft trpi okrog 20 % prebivalstva po svetu, a pogostejše so pri ženskah in v večjih socio-ekonomskih skupinah.
Pravi vzrok ni znan
Čeprav ne vemo, zakaj nastanejo, se njihov nastanek pripisuje številnim dejavnikom, med katerimi so najpogostejši stres, oslabljen imunski sistem, slabokrvnost ter bolezni želodca in črevesja.
Glede na mehanizem nastanka jih lahko uvrščamo med avtoimunske bolezni, vendar kljub temu ne spadajo med klasične avtoimunske bolezni, kajti izginejo skoraj tako, kot so se pojavile.
Obstajajo še nekateri dejavniki, ki naj bi vplivali na nastanek aft:
Dednost prištevamo med najpomembnejše, saj ima kar 40 % bolnikov v družini nekoga, ki trpi zaradi tega. V primeru, da jih imata oba starša, je verjetnost, da jih bo dobil tudi otrok, skoraj 90 %.
Duševni stres, pri katerem povečano izločanje hormona kortizona slabi imunski sistem, prav tako lahko prispeva k izbruhu aft. Nekatere ženske so opazile, da se jim pogosteje pojavijo v drugi polovici menstrualnega ciklusa, vendar povezava med endokrinimi dejavniki in aftami še ni znana.
Pri 20 % oseb, ki imajo težave z aftami, se opaža pomanjkanje vitamina B12, folne kisline in železa. Nadomestitev teh vitaminov in mineralov stanje bistveno izboljša.
Lahko so posledica grizenja ustnic, nepravilnega ščetkanja ali drugih travm sluznice.
Njihov nastanek lahko povzročijo gastrointestinalne bolezni, kot sta na primer Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis, saj se absorpcija vitaminov in mineralov pri teh boleznih zmanjša. Po nekaterih raziskavah se afte precej pogosteje pojavljajo pri osebah z želodčno bakterijo.
Tri klinične oblike
Male afte (afte minor) nastanejo na sluznici lic in ustnic, njihov premer je manjši od enega centimetra in trajajo povprečno od sedem do štirinajst dni. Dan ali dva pred izbruhom se lahko na sluznici pojavi srbenje in pekoč občutek. Mesto, na katerem afta izbruhne, je najprej rdeče in boleče, prav kmalu pa se pojavi rumenkasto-siva razjeda z rdečim obročkom.
Velike afte (afte major) trajajo tudi do šest tednov in se celijo počasneje, ker je ranica globlja in se zaraste v brazgotino.
Herpesu podobne afte (herpetiformne afte) so drobne ranice, ki se najpogosteje pojavijo pod jezikom ter na sluznici lic. Zajemajo večjo površino sluznice in so boleče. Čeprav so po klinični sliki zelo podobne infekciji z virusom herpesa simplex, po katerem so tudi imenovane, je znano, da jih ta ne povzroča.
Zdravljenje je predvsem simptomatsko
Zdravljenje aft vključuje krepitev imunskega sistema, manjšanje bolečin in pospeševanje celjenja ran na sluznici.
Priporočljivo se je izogibati zobnim pastam, ki vsebujejo natrijev lauril sulfat, ker ta snov draži sluznico, spodbuja pojav aft in zavira njihovo celjenje. Prav tako bi morali uporabljati mehke zobne ščetke, s čimer se izognemo dodatnim poškodbam sluznice ustne votline.
Jemanje določenih prehranskih dopolnil pripomore k celjenju in zmanjša pogostost izbruha aft. Sem spadajo vitamini B-kompleksa, med katerimi so najpomembnejši B1(300 mg/dan), B2 (20 mg/dan) in B6 (150 mg/dan).
Aminokislina lizin odlično lajša težave, če je užijemo 1000 mg ob vsakem obroku, dokler trajajo težave, oziroma 500 mg ob vsakem obroku tekom enega tedna po tem, ko so simptomi že izginili.
Sprememba prehrane bo prav tako koristila. Priporočeno je jesti čim več zelene zelenjave in žitaric kot naravnih virov vitaminov in mineralov. Dobro je uživati večje količine jogurta, saj vsebuje acidofilne bakterije, ki pospešujejo celjenje. Moramo se izogibati trdi hrani (kot na primer prepečenec, skorja kruha ali čips), ki povzroča dodatno draženje in poslabša bolečine, ter hrani, ki izzove draženje, kot so kava, pekoče začimbe, kisle in žgane pijače, vroči napitki ter zelo vroča hrana.
Za preprečitev sekundarnih okužb lahko uporabimo antibakterijsko ustno vodo na bazi oktenidina ali klorheksidina in s tem izpiramo usta dvakrat do trikrat na dan. Antibakterijske ustne vode z okusom mentola imajo dvojni učinek – antiseptik zmanjšuje količino škodljivih bakterij in preprečuje razvoj okužbe, mentol pa blagodejno hladi in deluje kot blag analgetik.
Če je bolečina tako močna, da tudi izpiranje z ustno vodo povzroča bolečine, ali če imate v ustih več kot štiri afte hkrati in trajajo dlje kot dva tedna oziroma se pojavljajo vedno nove, je o tem treba obvestiti zobozdravnika.
Bolezen ustne votline pri otrocih
Otroci večino infekcijskih bolezni prenašajo težje kot odrasli, vendar kljub temu nekatere prebolijo veliko lažje in hitreje. Značilne bakterijske okužbe ustne votline pri otrocih so škrlatinka in davica ter streptokokni gingivitis in stomatitis. Spremljajo jih predvsem povišana telesna temperatura, pordela sluznica ustne votline, pekoč občutek in suha usta, bolečine v žrelu ter slabost. Pri škrlatinki je jezik debelo belo obložen z vidnimi vnetimi, močno pordelimi mesti. V ustih se pojavijo plitke in globoke ranice, a na sluznici lic tipični drobno zrnati izpuščaji.
Pri davici se na sluznici žrela in mehkem nebu pojavi sivo-bela obloga. Zaradi obstoja splošnih simptomov in potrebe po sistematskem zdravljenju je treba otroka napotiti v bolnišnico. Zdravimo jo z antibiotiki, protibolečinskimi sredstvi za zmanjšanje bolečin na površini sluznice in multivitaminski pripravki.
