Industrijskih športnih napitkov, pri katerih gre pogosto zgolj za spremenjeno zunanjo podobo sladkih pijač z nekaj več elektroliti, rekreativni športniki (ki so glavna ciljna skupina oglaševalcev tovrstnih produktov), za tešenje žeje ne potrebujejo, pravijo znanstveniki. Dovolj je navadna voda.
Slovenska sol in med namesto cenenega napitka iz trgovine
Tisti, ki smo navajeni štirikrat na teden sesti na kolo in vsakič »oddelati« deset kilometrov klancev, se s tem, da je me dolgotrajno intenzivno aktivnostjo dovolj navadna voda, ne strinjamo povsem. Res je, da športnih napitkov, ki, zapakirani v poceni plastiko polnijo police veletrgovcev, ne potrebujemo. Vendar pa telo deluje precej drugače, če med vožnjo pijemo navadno vodo ali pa si bidon napolnimo z vodo, v kateri na primer raztopimo šumečko kakovostnega magnezija ali ji dodamo stisnjeno limono ter čajno žličko soli in sladkorja. Mimogrede: grobo mleta sol slovenskega porekla se tozadevno odlično obnese. Sladkor lahko nadomestimo z medom.
Kako na mestu je torej alarm v zvezi s športnimi napitki? Res povečajo tveganje za kronične bolezni?
Večje tveganje za prezgodnjo smrt
Študija, ki so jo opravili raziskovalci Univerze Harvard, je pokazala, da ljudje, ki dnevno uživajo sladke pijače in športne napitke, pogosteje umirajo zaradi bolezni srca in ožilja ter rakom. Tudi tveganje za prezgodnjo smrt je pri njih večje. V številkah to pomeni za 31 odstotkov povečano tveganje za bolezni srca in ožilja ter za 16 odstotkov povečano tveganje za raka. Izsledke so objavili v strokovni reviji Circulation.
Zamenjava industrijskih pijač z vodo je torej strokovno utemeljena in smiselna. Je tudi bolj prijazna je do naše denarnice, sploh, če uporabljamo vodo iz pipe.
Povečanje dodatnega vnosa za 145 kcal
Omenjena študija tudi navaja, da industrijske pijače (v to kategorijo sodijo tako sladke pijače kot »splošni« športni napitki) dnevni vnos kalorij v povprečju povečajo za 145. Za primerjavo: z vzponom, v katerem premagamo 700 metrov višinske razlike, pokurimo med 1000 in 1500 kalorij, odvisno od telesne teže. Desetkrat več, torej. In če si na vrhu privoščimo kokakolo, nam bo prej koristilo kot škodilo.
Drugače pa seveda je, ko po industrijskih pijačah posegajo ljudje, ki gojijo izrazit sedeč način življenja in ki jim že hoja po stopnicah v tretje ali četrto nadstropje predstavlja nepredstavljiv napor.
Liter na dan odnaša zdravje
Ko so raziskovalci vplive sladkih pijač in športnih napitkov obtežili z dejavniki prehrane in življenjskega sloga, je povezava postala manj očitna. Poenostavljeno: sladke pijače so potencialno bolj nevarne za tiste, ki gojijo sedeč način življenja.
In koliko sladkih pijač nas dan naj bi nas verjetno spravilo v prezgodnji grob? Ameriški znanstveniki pravijo, da se tveganje drastično poveča pri tistih, ki spijejo najmanj štiri pločevinke sladkih pijač ali športnih napitkov na dan. Torej približno en liter.
Eno umetno sladilo bi menjali z drugim
Vasanti Malik iz Harvard T. H. Chan, ki je vodila raziskavo, pojasnjuje: »Menjava industrijskih pijač z vodo je ena od strategij, ki lahko izboljša javno zdravje in pripomore k dolgoživosti. Ni pa edina.«
Predlaga menjavo trenutno prevladujočih sladil v sladkih pijačah s tistimi, ki so sicer enako umetna in po molekulski sestavi človeškemu telesu nič manj tuja, vendar praktično brez kalorij.