V tem članku bomo raziskali različne vrste izpuščajev, ki se lahko pojavijo med poletjem, ter njihove simptome, vzroke in načine zdravljenja. Omenili bomo tudi pojav neenakomerne pigmentacije kože.
Sončne opekline
Sončne opekline so kožna poškodba, ki jo povzroči prekomerna izpostavljenost sončnim žarkom, zlasti ultravijoličnemu (UV) sevanju. Telesu izpostavljena UV-svetloba povzroči škodo na kožnih celicah, kar lahko pripelje do bolečine, rdečice, otekline in v hudih primerih tudi do mehurjev ali luščenja kože. Sončne opekline se običajno pojavijo v nekaj urah po izpostavljenosti soncu, najizrazitejše pa so v prvih 24–48 urah. Glavni vzrok sončnih opeklin je UVB-sevanje, ki lahko poškoduje zgornje plasti kože, vendar pa tudi UVA-sevanje, ki prodre globlje v kožo, prispeva k opeklinam in dolgoročni škodi.
Simptomi sončnih opeklin se lahko razlikujejo od blagih do hudih, odvisno od stopnje poškodbe kože. Blage opekline se kažejo z rdečico, bolečino in z občutljivostjo kože. Pri zmernih opeklinah se lahko pojavijo mehurji, oteklina in močnejša bolečina. Hude opekline lahko povzročijo intenzivno bolečino, obsežne mehurje, slabost, vročino in celo omotico ali izgubo zavesti. Poleg neposrednih simptomov lahko sončne opekline povzročijo tudi dolgoročne posledice. Kronična izpostavljenost soncu brez ustrezne zaščite povečuje tveganje za kožne bolezni, kot sta melanom (najbolj smrtonosen kožni rak) in bazalnocelični karcinom (najpogostejša oblika kožnega raka). Preprečevanje sončnih opeklin je ključnega pomena. Zaščitite svojo kožo z uporabo zaščitnih krem za sončenje z zadostno zaščitnim faktorjem (SPF), nošenjem zaščitnih oblačil, pokrival in sončnih očal ter z izogibanjem izpostavljanju soncu v najmočnejšem času dneva, ko so UV-žarki najintenzivnejši.
Zdravljenje sončnih opeklin sicer vključuje hlajenje prizadetega območja, na primer s hladnimi obkladki ali tuširanjem s hladno vodo. Vlažilne kreme, losjoni ali gel z aloje vero lahko pomagajo pomiriti in navlažiti kožo. Pri hudih opeklinah se lahko priporoči tudi uporaba protibolečinskih zdravil ali kortikosteroidnih krem za lajšanje bolečine in vnetja. Ob hujših opeklinah, ki zajemajo večje površine telesa ali povzročajo hude simptome, je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč. Zdravnik lahko predpiše ustrezno zdravljenje, kot so posebni losjoni ali mazila, in spremlja morebitne zaplete ali okužbe.
Priporočljiva sta tudi pogosto menjavanje preznojenih oblačil in mokrih plenic ter dobro sušenje predelov kožnih pregibov in gub po kopeli
Vročinski izpuščaj
Vročinski izpuščaj kože, znan tudi kot srbeč izpuščaj, potni izpuščaj ali miliarija, je neškodljiva, vendar zelo srbeča kožna težava. Pojavlja se kot majhne rdeče lise na mestih, na katerih se nabira znoj, kot so: pazduhe, hrbet, pod prsmi, prsni koš, dimlje, komolčne gube, zadnja stran kolen in pas. Vročinski izpuščaj se pojavi, ko se telo močno poti, kar je pogosteje v poletnih mesecih ali v vročih podnebjih. Simptomi vročinskega izpuščaja vključujejo majhne rdeče lise ali prozorne mehurčke, srbenje, pekoč občutek, rdečino in rahlo otekanje prizadetega območja. Ti simptomi običajno trajajo 2–3 dni.
Vročinski izpuščaj nastane zaradi zamašitve in vnetja znojnih kanalov ob visoki temperaturi in visoki vlažnosti zraka. Pogost je pri novorojenčkih, saj njihove znojne žleze še niso popolnoma razvite, vendar se lahko pojavi tudi pri starejših otrocih. Ob okužbi vročinskega izpuščaja se lahko pojavi potreba po antibiotikih. Obiščite zdravnika, če se mehurčki napolnijo z gnojem, območje postane rdeče, oteklo ali se počuti toplo, izpuščaj traja več kot tri dni, če imate vročino ali otekle bezgavke.
Zdravnik bo diagnozo vročinskega izpuščaja postavil na podlagi opazovanja izpuščaja in odvzema brisa za izključitev morebitne okužbe. Vročinski izpuščaj običajno sicer izzveni brez posebnega zdravljenja. V lekarni so na voljo zdravila, ki lahko olajšajo srbenje, kot so losjon iz kamilic in protihistaminska zdravila. Za zdravljenje vnetja se lahko priporoči uporaba kreme s hidrokortizonom. Pri dojenčkih in otrocih je pomembno ohranjati kožo suho in jih obleči v lahka oblačila iz bombaža. Olajšanje srbenja lahko dosežemo s toplo kopeljo, vendar se je treba izogibati uporabi mila, saj lahko ta dodatno draži kožo. Priporočljiva sta tudi pogosto menjavanje preznojenih oblačil in mokrih plenic ter dobro sušenje predelov kožnih pregibov in gub po kopeli.
Fotodermatitis
Fotodermatitis je nenormalna reakcija kože na izpostavljenost ultravijoličnim žarkom, ki se lahko pojavi v akutni ali kronični obliki. To stanje se kaže z mehurji, izpuščaji ali z luščenjem kože, saj imunski sistem osebe prekomerno odreagira na UV-žarke. Občutljivost kože na UV-žarke pa je odvisna od posameznika in se lahko pri vsakem nekoliko razlikuje. Obstaja več dejavnikov, ki lahko naredijo kožo občutljivejšo na UV-žarke, vključno s prirojeno fotosenzitivnostjo, z jemanjem določenih zdravil, izpostavljenostjo določenim rastlinam ter bolezni, kot sta kronični ekcem ali sistemski Lupus eritematozus. Tudi genetski in presnovni dejavniki ter reakcije na kemikalije in določena topikalna zdravila lahko prispevajo k nastanku fotodermatitisa.
Najobčutljivejši za to stanje so sicer posamezniki s svetlo poltjo, z rdečimi ali s svetlimi lasmi ter z zelenimi ali modrimi očmi. Prav tako so ogroženi tisti, ki so kronično izpostavljeni UV-žarkom več kot 30 minut dnevno. Za diagnosticiranje fotodermatitisa lahko zdravnik izvede teste krvi in urina ter preuči vašo medicinsko zgodovino, da ugotovi morebitne povezane bolezni ali izpostavljenost določenim sprožilcem fotodermatitisa. Ob mehurjih ali vlažnih izpuščajih so lahko koristne hladne in vlažne obloge.
Fototerapija se lahko uporablja za zmanjšanje občutljivosti kože in obvladovanje simptomov. Ob izjemni občutljivosti na sonce se lahko predpiše imunosupresivna učinkovina azatioprin za zatiranje imunskega sistema ali pa se uporabijo lokalni oz. sistemski glukokortikoidi, da se nadzorujejo posamezni izbruhi. Večina reakcij na fotosenzitivnost se s časom običajno umiri in ne povzroči trajne škode, vendar pa se lahko v hudih primerih, sploh ob intenzivni izpostavljenosti UV-žarkom, stanje poslabša. V nekaterih primerih se lahko prekomerna reakcija na sončno svetlobo v obliki fotodermatitisa nadaljuje tudi po več letih.
Polimorfna svetlobna erupcija (PMLE)
Polimorfna svetlobna erupcija (PMLE) je sorazmerno pogost kožni izpuščaj, ki se pojavi po izpostavljenosti ultravijolični (UV) svetlobi. Izpuščaj se pri različnih ljudeh lahko kaže na različne načine, kar pojasnjuje tudi ime – »polimorfen«, torej mnogovrsten oz. raznovrsten pojav na koži. PMLE se običajno pojavi nenadoma, najpogosteje pa približno 30 minut po izpostavljenosti UV-svetlobi. Ta izpuščaj je znan tudi kot alergija na sonce ali t. i. »sončna zastrupitev«. Pogostost PMLE je visoka, saj lahko prizadene do 15 % ljudi po vsem svetu. Strokovnjaki še ne vedo natančno, kaj povzroča ta izpuščaj, vendar se domneva, da UV-sevanje vpliva na kožo, ki nato sproži buren imunski odziv. PMLE je pogosto povzročen z UVB- in tudi z UVA-svetlobo, pri čemer je UVA odgovorna za večino primerov.
Izpuščaj se lahko pojavi na različnih delih telesa, ki so izpostavljeni soncu, običajno pa gre za srbeč izpuščaj, ki lahko vključuje majhne rdeče izbokline, večje rdeče madeže ali celo mehurje. Zdravljenje PMLE vključuje izogibanje izpostavljanju soncu, uporabo zaščitnih oblačil in krem za sončenje ter v nekaterih primerih fototerapijo za zmanjšanje občutljivosti kože. Prognoza za osebe s PMLE je običajno ugodna, saj se resnost izpuščaja običajno zmanjšuje s časom.
Hiperpigmentacije
Hiperpigmentacija delimo na tri glavne vrste. Prva vrsta so pigmentni madeži imenovani sončne ali starostne pege, včasih tudi solarne lentiginoze, ki se pojavijo zaradi dolgotrajne izpostavljenosti UV in modri svetlobi. Ta izpostavljenost moti naravno regulacijo proizvodnje melanina, kar vodi v prekomerno tvorbo melanina in pojav vidnih pigmentiranih madežev na koži. Običajno se pojavljajo na obrazu, rokah in dekolteju.
Druga skupina hiperpigmentacij, imenovana post-inflamatorne hiperpigmentacije, se običajno pojavijo kot odziv na vnetje kože. Te vrste hiperpigmentacij so pogoste pri ljudeh s temnejšim tipom kože. Pogosto so posledica aken, brazgotin ali obraznih tretmajev, kot je na primer lasersko zdravljenje.
Zadnja vrsta hiperpigmentacije je melazma, kjer gre za stanje, pri katerem se na koži pojavijo rjavi ali sivkasti pigmentirani madeži. Ta stanja se pogosto razvijejo zaradi notranjih dejavnikov, kot so hormonske spremembe med nosečnostjo ali bolezni ščitnice. Melazma se pogosto poslabša zaradi izpostavljenosti soncu poleti, ko UV žarki še dodatno spodbujajo prekomerno tvorbo melanina. Zato je za ljudi s melazmo izredno pomembna zaščita pred soncem in uporaba sredstev za zaščito pred soncem. Kljub temu se stanje lahko stanje melazme nekoliko izboljša pozimi, ko je manj izpostavljenosti soncu in UV žarkom.
Dominik Škrinjar, študent 5. letnika Splošne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru
Viri:
- Guerra, K. C., Crane, J. S. Sunburn [28. 8. 2022]. V StatPearls [elektronski vir]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; jan. 2023. Dostopno na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK534837/
- Guerra, K. C., Toncar, A., Krishnamurthy, K. Miliaria [28. 8. 2022]. V StatPearls [elektronski vir]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; jan. 2023. Dostopno na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK537176/
- Mansilla – Polo, M., Martín – Torregrosa, D., Abril – Pérez, C., Botella – Estrada, R. Phytophotodermatitis as a clinical problem and as a therapeutic option: Case report and review of the literature. Photodiagnosis Photodyn Ther. 2023 Mar; 41: 103304. doi: 10.1016/j.pdpdt.2023.103304. Epub 2023 Jan 21. PMID: 36693457.
- Kadurina, M., Kazandjieva, J., Bocheva, G. Immunopathogenesis and management of polymorphic light eruption. Dermatol Ther. 2021 Nov; 34(6): e15167. doi: 10.1111/dth.15167. Epub 2021 Oct 27. PMID: 34676645.
- Julian, A. K., Ferrer, R. A., Perna, F. M. Sun protection behavior: health impact, prevalence, correlates and interventions. Psychol Health. 2023 Jun; 38(6): 701–725. doi: 10.1080/08870446.2022.2146112. Epub 2023 Jan 9. PMID: 36622262.
- 1. Syder NC, Quarshie C, Elbuluk N. Disorders of Facial Hyperpigmentation. Dermatol Clin. 2023
Jul;41(3):393-405. doi: 10.1016/j.det.2023.02.005. Epub 2023 Apr 14. PMID: 37236709.
