Poznamo več vrst sončnih žarkov, ki jih naše telo različno zazna in občuti. Tako imamo infrardečo (IR) svetlobo, ki jo zaznavamo kot toploto in po kateri običajno opisujemo ‘moč’ sonca. Z njeno pomočjo lahko vplivamo na nekatere procese v telesu, nobenega učinka pa nima na kožo. Največji vpliv na kožo imajo ultravijolični (UV) žarki. Odvisno od njihove valovne dolžine jih delimo na ultravijolične žarke A, B in C.
UV A žarki prodrejo globoko v kožo
Največjo valovno dolžino imajo ultravijolični žarki A (UV A). V preteklosti je veljalo zmotno prepričanje, da so za človeka neškodljivi. Izkazalo se je, da prodirajo najbolj globoko v kožo in igrajo najpomembnejšo vlogo pri nastanku kožnega raka ter pri prezgodnjem staranju kože.
UV A žarki so tako močni, da prodrejo tudi v vodo ter skozi steklo.
Hitro (že na licu mesta) se lahko pojavijo hude opekline, žarki pa tudi spremenijo mehanske lastnosti kože, posledica česar je nagubana koža in njeno prezgodnje staranje, oslabljen imunski sistem ter seveda kožni rak. UV A žarki so povzročitelji različnih vrst fotodermatoz, kot sta fotoalergična in fototoksična reakcija.
UV B žarki: Največ vidnih posledic na koži
Za razliko od UV A žarkov so precej bolj blagi ultravijolični žarki tipa B (UV B). Ker imajo krajšo valovno dolžino ne prodrejo tako globoko v kožo, pustijo pa največ (vidnih) posledic na naši koži. Krajša valovna dolžina pa še ne pomeni, da so lahko nevarni le za zunanjo plast kože. V zelo pretirani količini lahko prav kakor UV A sprožijo nekatere fotodermatozne reakcije ter nekatere vrste raka. So tudi glavni krivci tako za potemnitev pigmenta kot za tipične »plaža« sončne opekline. Slednje postanejo vidne in jih občutimo šele čez nekaj ur, včasih celo 12 do 24 ur po izpostavitvi soncu.
Najbolj zdrava oblika sončenja je ‘sončenje v senci’. Poleti lahko hodimo na sprehode, plavamo in se na druge nedirektne načine izpostavljamo soncu.
UV C žarki najnevarnejši za oči
Najmanjšo valovno dolžino imajo ultravijolični žarki C (UV C). Večina se jih absorbira v ozonsko plast atmosfere in do zemlje sežejo le v majhnem odstotku. Ker pa imajo za razliko od UV A in UV B zelo visoko energijo, lahko uničujoče vplivajo na kožno tkivo in so najnevarnejši za oči. Ob izpostavljenosti UV C žarkom pogosto pride do vnetja očesne veznice, lahko pa celo do zamotnitve roženice ter s tem do neozdravljive motnje vida.
UV C žarki ne vplivajo na porjavitev kože, so pa zelo škodljivi za oči.
Pozitivne lastnosti UV žarkov
Nekateri svetovno znani strokovnjaki, kot je prof. dr. Erhard Hölzle, poudarjajo, da negativne lastnosti UV žarkov niso edine ter da je premalo govora o bio-pozitivnih učinkih UV žarkov na človeško telo. Telo samo po sebi tvori le minimalne količine vitamina D, kar lahko povzroči krhkost kosti in pogoste zlome. UV žarki so glavni pri tvorbi vitamina D3. Seveda tega ne dosežemo s pretiranim sončenjem, poleg tega je tudi aktivni vitamin D3 v prevelikih količinah lahko škodljiv.
UV žarki naj bi pozitivno vplivali tudi na povišan krvni tlak, imunski sistem (ureditev nekaterih imunskih reakcij, ugoden vpliv na avto-imunske bolezni), nekatera kronična obolenja ter duševno zdravje posameznikov. Pa se zato splača sončiti? Nikakor ne.
Uporaba UV žarkov za zdravljenje se izvaja zgolj pri zdravnikih specialistih in pod natančno nadzorovanimi pogoji.
Kako ravnati s kožo?
Če se sončenju ne moremo upreti, poskrbimo za ustrezno zaščito. Zelo pomembno je, da uporabljamo sredstva za zaščito pred UV žarki s primernim zaščitnim faktorjem.
Če že pride do opeklin kože, jih moramo primerno oskrbeti. Prva stvar je, da se takoj umaknemo s sonca in se mu izogibamo, dokler rdečina ne zbledi.
Blažje opekline, kjer sta prisotna rdečina in pekoč občutek, zdravimo z mrzlimi, mokrimi obkladki (ne z ledom!!!) in z različnimi mazili. Opečeni predel je dobro pokriti z oblačili, ki naj bodo bela in ne pretanka. Ostanek dopusta na plaži preživimo v senci.
Med domačimi zdravili je poznan jogurt – nanesemo ga na od sonca pordelo in pekočo kožo (pri blažjih opeklinah).
Hujše opekline, pri katerih sta bolečina in rdečina močnejši ter obsežnejši, spremljajo tudi mehurji, luščenje in splošno slabo počutje. V teh primerih je na mestu obkladek in čimprejšnji odhod do zdravnika. Ne pozabimo – že ena sama tovrstna opeklina v otroštvu drastično poveča tveganje za razvoj melanoma v odraslosti.
Zelo pomembno je, da se soncu izogibamo med 11.00 in 15.00 uro, ko je le-to najmočnejše, ter da obvezno uporabljamo sončna očala. Posebna zaščita velja občutljivim delom telesa, kot so obraz, vrat, ramena in ušesa.
Kdo naj se povsem izogiba direktnemu soncu
Nekateri ljudje so občutljivejši, bolj dovzetni za vse vrste kožnih poškodb in bi se morali soncu izogibati. To so rdečelasi, svetlolasi, svetlooki in svetlopolti ljudje ter tisti z veliko peg in/ali pigmentnih znamenj po telesu. Na direktno sonce na plaži naj tudi ne hodijo ljudje, z alergično reakcijo na sonce (običajno se pokaže v obliki koprivnici podobnih izpuščajev, ki srbijo in pečejo), starostniki in otroci.
