Dvojno slepa randomizirana študija, ki so jo izvedli raziskovalci Univerze v Kentu, je pokazala, da nežna, nadzorovana stimulacija notranjega ušesa pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo zelo izboljša kakovost njihovega življenja. Zmanjša namreč številne simptome, ki spremljajo bolezen, od tresavice do nespečnosti in težav s spominom in koncentracijo.
Stimulacija notranjega ušesa dvakrat na teden
V raziskavo so zajeli 46 bolnikov, ki so posebne slušalke, preko katerih so vršili stimulacijo in ki so bile izdelane posebej za ta namen, dva tedna nosili dvakrat na dan. V času nošenja stimulacijskih slušalk od prej predpisane terapije z zdravili (ki vplivajo na dopamin) niso prekinjali ali spreminjali.
Izboljšanje motoričnih in nemotoričnih znakov
Izkazalo se je, da je terapija s stimulacijo notranjega ušesa s pomočjo slušalk občutno izboljšala tako motorične kot nemotorične znake bolezni. Bolniki so postali bolj gibljivi in mobilni ter so veliko lažje izvajali vsakdanja opravila.
Izboljšale so se tudi kognitivne funkcije, še posebej koncentracija in spomin.
Zelo se je izboljšalo tudi spanje, prav vsi bolniki, zajeti v študijo, pa so poročali tudi o pozitivni spremembi razpoloženja. Učinki stimulacije notranjega ušesa so bili največji pet tednov po koncu stimulacije, kar kaže, da ima zdravljenje dolgotrajne učinke.
Prihodnost kombinirano zdravljenje?
Prof. dr. David Wilkinson iz Univerze Kent, ki je vodil raziskavo, je poudaril: »Ugotovitve kažejo, da bi Parkinsonovo bolezen lahko bolje obvladovali, če bi konvencionalne oblike zdravljenja (z zdravili) kombinirali z neinvazivno stimulacijo dela telesa, ki je odgovoren za ravnotežje.«
Stimulacija sluhovoda pomembno izboljša nemotorične simptome, ki so pogosto slabo zdravljeni ali sploh nezdravljeni.
Čeprav je potrebnih več raziskav, da bi bolje razumeli, kako tovrstna neinvazivna stimulacija deluje na živce v ušesu pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, metoda obeta veliko. Še posebej pomembno je, da stimulacija sluhovoda pomembno izboljša nemotorične simptome, ki so pogosto slabo zdravljeni ali sploh nezdravljeni, izpostavljajo raziskovalci. V raziskave so vključili tudi bolnike po kapi in nezgodni poškodbi glave ter dokazali, da metoda tudi pri njih.