Koža pokriva celotno zunanjo površino telesa in služi kot meja med zunanjim okoljem in notranjostjo telesa ter opravlja številne funkcije. Globlje ležeča tkiva obvaruje pred mehanskimi vplivi, ima pomembno vlogo pri ohranjanju ustrezne telesne temperature, ščiti pred ultravijoličnim (UV) sevanjem in skrbi za imunsko zaščito. Ne smemo pozabiti, da je koža tudi čutilo, saj preko nje zaznavamo različne potencialno škodljive vplive okolja in se tako nanje lahko ustrezno odzovemo.
Sestavljena je iz treh osnovnih plasti: povrhnjice (epidermis), usnjice (dermis) in podkožja (subcutis). Povrhnjica je zunanja plast, ki opravlja pomembno barierno funkcijo in se neprestano obnavlja. Usnjica daje koži zaradi kolagenskih ter elastičnih vlaken prožnost in mehanično odpornost, v njej so žilje in živčne strukture. Podkožje sestoji iz maščevja in predstavlja najobsežnejši del kože. Služi kot mehanska zaščita pred pritiski globlje ležečih tkiv, in ob enem opravlja funkcijo toplotne izolacije. Pri procesu celjenja kože sodelujejo tako celice brazgotinjenja, krvne žile in protivnetni postopki. Uspešnost celjenja je odvisna od jakosti in tipa poškodbe.
O poškodbah kože, o njeni zaščiti in oskrbi v poletnem času, smo se pogovarjali s Pio Cerkovnik, dr. med., prof. dr. Igorjem Bartenjevim, dr. med., specialistom dermatovenerologije in Ano Šujica, dr. med. iz dermatološkega centra Bartenjev.
Pravilna nega ranjene kože
Koža je nenehno izpostavljena zunanjim vplivom in tako pogosto poškodovana zaradi mehanskih, toplotnih ter drugih dejavnikov, ki lahko porušijo njeno integriteto. Sogovornica Šujica poudari, da je v primeru poškodbe najprej potrebno oceniti za kakšno vrsto rane gre, saj se na osnovi tega odločimo, ali bomo rano lahko oskrbeli sami ali bo za to poskrbel zdravnik. Če gre za manjšo rano (ureznino, odrgnino), kjer je prizadeta le zgornja plast kože, ni prisotno močno krvavenje ter ni znakov okužbe, jo lahko oskrbimo sami. S pritiskom na rano s sterilno kompreso ali tkanino zaustavimo krvavitev, jo očistimo in razkužimo z antiseptičnim sredstvom. Pomembno je poudariti, da nanašanje alkohola neposredno na rano ni primerno. Če pri sebi nimamo antiseptičnega sredstva, jo zgolj speremo s fiziološko raztopino ali pod hladno tekočo vodo. Očiščeno rano nato zaščitimo z obližem oziroma po potrebi tudi s sterilno gazo ali povojem. V primeru odprte rane lahko nanesemo tudi mazilo, da se bo rana hitreje celila in zmanjšala verjetnost za nastanek brazgotin. Majhne tujke v rani odstranjujemo samo v primeru, če leži na površini, izperemo jo z vodo, brez da bi posegali v globino tkiva. Globje ležeče tujke v koži lahko odstranjuje le zdravnik.
Nekoliko redkeje nas sicer ob brezskrbnem uživanju na morju lahko preseneti ugriz divje živali, a se ne redko pripeti tudi to. V primeru ugriza živali je potrebno rano takoj umiti z milnico in nato izprati pod čisto tekočo vodo, jo pokriti s sterilno gazo ter poviti s povojem. Če je ob ugrizu prisotna huda krvavitev, na poškodovano mesto močno pritisnemo sterilno gazo ali povoj, in ne popuščamo s pritiskom, saj le tako lahko zaustavimo krvavitev dokler nam ne pomaga najbližje medicinsko osebje. Znaki za alarm po ugrizu so hudo zatekanje, rdečina in bolečina, ki že predstavljajo simptome vnetja. Tudi v tem primeru moramo poiskati zdravniško pomoč. Ne glede na resnost ugriza divje živali na potovanju, se po prihodu domov svetuje obisk antirabične ambulante. Preventivno cepljenje proti steklini se priporoča le potnikom, ki imajo zaradi narave potovanja večje možnosti ugriza s strani divje živali.
Oskrba okužene rane, in kdaj se moramo cepiti proti tetanusu
Posebno previdnost je potrebno nameniti »nečistim ranam«, ko je verjetnost okužbe precejšnja (v primeru vboda z žebljem ali se urežemo z umazanim predmetom), še toliko bolj so nevarne z zemljo onesnažene rane in ugrizi. V prsti, prahu ter človeških in živalskih iztrebkih se namreč nahaja bakterija Clostridium tetani ̶ povzročiteljica tetanusa. Če bakterija zaide v rano, začne izločati nevrotoksin, ki se po živčnih vlaknih prenese v osrednje živčevje. Inkubacijska doba traja od 3 do 21 dni, pojavi se otrdelost in krči v žvekalnih mišicah, otrdelost vratu, sledijo težave pri požiranju in dihanju, nato nastanejo generalizirani krči po celem telesu. Mišične krče lahko spremlja povišana telesna temperatura, glavobol, znojenje in nemir. Za okužbo z omenjeno bakterijo ni nujno, da je rana zelo globoka, zadošča že manjša ureznina ali praska. Pomembno je še poudariti, da za tetanusom ne moremo zboleti, če smo cepljeni.
Kako je s cepljenjem v Sloveniji? Cepljenje otrok proti tetanusu je pri nas obvezno. Otroci v prvem letu starosti dobijo prve tri odmerke kombiniranega cepiva, ostale tri odmerke prejmejo v starosti 12 – 24 mesecev, 8 let in 16 – 18 let. Za ustrezno zaščito pred tetanusom se v odrasli dobi priporoča en poživitveni odmerek cepiva na vsakih 10 let oziroma ob poškodbi, kjer je prisotna verjetnost okužbe. Po poškodbi smo pred tetanusom zaščiteni tako s cepljenjem kot s pasivno zaščito z imunoglobulini. Na osnovi ocene rane (ali gre za čisto ali kontaminirano rano) in cepilnega stanja bolnika, se zdravnik odloči kakšno zaščito pred okužbo bo uporabil. Če cepilni status poškodovanca ni znan, ali je od zadnjega cepljenja minilo več kot 5 let, se odloči za cepljenje in pasivno imunizacijo.
Sončne opekline
Poleg mehanskih vplivov, na kožo prežijo še številni drugi potencialno nevarni škodljivi dejavniki. V poletnem obdobju se med pogostejše poškodbe kože uvrščajo predvsem sončne opekline, piki insektov in opekline meduz.
Sončne opekline nastanejo kot posledica delovanja UV-B žarkov na predelih kože, kjer je bila le-ta čezmerno izpostavljena soncu. Spremembe se pokažejo 2-6 ur po sončenju, najmočneje so izražene po 24 urah, medtem ko se stanje po 72 urah že počasi umirja. Najpogosteje se pojavi eritem (rdečina kože), na močneje opečeni koži opazimo mehurčke in mehurje. Prisotni so lahko sistemski simptomi kot so: slabo počutje, glavobol, mrzlica, vročina, v težjih primerih tudi bruhanje. Če opazimo navedene znake moramo nujno poiskati zdravniško pomoč.
V primeru sončne opekline je najbolje, da se umaknemo v senco, v hujših primerih v hladen in zatemnjen prostor. Opečene predele hladimo z obkladki, hladilnimi blazinicami ali kopelmi ter prho. Poskrbeti moramo za uživanje zadostne količine tekočine in se izogibamo alkoholnim pijačam. Oblačimo se v lahka, ohlapna, najbolje bela oblačila iz naravnih materialov (bombaž, lan) kateri ne dražijo kože. Uporabljamo pripravke za zmanjšanje pekočega občutka ter srbenja, ki hkrati tudi blažijo vnetje. Izogibati se moramo mastnim kremam in mazilom, saj koži preprečujejo, da bi oddajala toploto.
Naši sogovorniki še opozarjajo oziroma odsvetujejo namerno in prekomerno izpostavljanje soncu, saj le-to kasneje privede do kroničnih degenerativnih sprememb na koži. Pri tem izpostavijo hitrejše staranje kože in pojasnijo, da so za večino primerov kožnega raka dokazano, usodni ravno sončni žarki.
Piki insektov
Ker se v toplejših pomladnih in poletnih mesecih pogosteje zadržujemo zunaj in v naravi, se nemalokrat zgodi, da nas piči komar ali kakšen drug insekt. Piki insektov pri nas sicer niso nevarni, so pa zelo neprijetni. Na mestu pika se pojavi srbečica, rdečina, v nekaterih primerih tudi oteklina. Za ljudi, ki so alergični na pike insektov, so ti zanje lahko tudi smrtno nevarni. Najpogostejša je alergija na pike žuželk iz rodu kožekrilcev (čebele, čmrlji, ose in sršeni).
Dr. Bartenjev pojasni, da ob piku prizadeto mesto speremo z milom pod tekočo vodo in mesto pika osušimo. Če nas je pičila čebela, poiščemo želo in ga odstranimo. Prizadet predel hladimo, saj na ta način upočasnimo prodiranje strupa v krvni obtok in zmanjšamo vnetno reakcijo. Boleče mesto hladimo z obkladki, vendar moramo biti pozorni, da led nikoli ni v neposrednem stiku s kožo, saj lahko pride do nastanka ozebline. Za ublažitev srbenja si pomagamo z antihistaminikom, zelo učinkoviti so tudi aloe vera geli, geli z izvlečkom kamilice in aluminijevega acetotartrata. Če trpimo za močnejšo reakcijo na prizadeto področje nanesemo sistemski histaminik.
O sistemski alergijski reakciji na pik žuželke govorimo v primerih, ko se simptomi in znaki pojavijo zunaj mesta pika. Pomembne so predvsem težke sistemske alergijske reakcije, ki se razvijejo hitro ̶ v nekaj minutah do ene ure. Kažejo se kot oteženo dihanje, piskanje v prsih, pospešen srčni utrip, koprivnica, oteklina, izguba zavesti ali anafilaktični šok. V takšnih primerih je potrebno čim prej poiskati zdravniško pomoč. Slednjo poiščemo tudi, če nas piči več insektov hkrati, ali če pride do pika v področju jezika oziroma požiralnika, strne napotke o alergijskem odzivu strokovnjak.
Letošnje zgodnje poletje je zaznamovalo povečano število primerov opeklin meduz. Na Severnem Jadranu domuje več vrst meduz, a se moramo zavedati, da nobena od njih ne more povzročiti smrtonosnih opeklin. Je pa res, da je stik meduz z našo kožo izredno neprijeten. Po dotiku lovk meduz se na koži pojavijo oteklina, rdečina, srbenje in pekoča bolečina. Vsekakor ostanemo mirni in takoj zapustimo vodo, poudari sogovornica Cerkovnik. Poškodovano mesto najprej speremo z morsko vodo, nikoli s sladko vodo, saj ta spodbuja izločanje strupa. Nadaljujemo s spiranjem poškodovanega mesta z raztopino jedilnega kisa ali 40-70 odstotno raztopino alkohola, da s tem inaktiviramo strup. Lovke posujemo s kuhinjsko soljo, roke si zaščitimo z rokavicami in jih s pinceto čim prej odstranimo. Prizadete kože ne smemo drgniti. Po potrebi uporabimo sredstvo proti bolečinam ali alergiji, v hujših primerih (slabosti, bruhanju in oteženem dihanju) nujno obiščemo zdravnika.
Osebna »potovalna lekarna« za brezskrbne poletne dni
Ne glede na trajanje in destinacijo se je potrebno na vsako potovanje dobro pripraviti ̶ osebna potovalna lekarna je nedvomno eden pomembnejših delov naše prtljage. To še posebej velja v primerih, ko potujemo s celo družino, z majhnimi otroki, v primeru nosečnosti, ali če nas pestijo kakšne zdravstvene težave. Tako ne smejo manjkati antiseptična sredstva, obliži, sterilne gaze, povoji ter mazilo za celjenje ran in kreme z zaščitnim faktorjem (30 ali 50). Pri tem ne smemo pozabiti na ustrezne in redne nanose kreme na kožo.
Pri samem čiščenju rane strokovnjaki opozarjajo, da moramo imeti čiste roke ali za večjo varnost uporabimo rokavice. Za konec velja še posebej poudariti, da ne smemo odlašati z obiskom zdravnika v primeru prisotni močnejših krvavitev, če imamo opraviti z večjo rano (potrebno šivanje), je umazana in je ne moremo ustrezno očistiti sami, so v rani vidni znaki okužbe (gnoj, pordelost, oteklina), ali je prisoten globje ležeči tujek ter pri vseh ugrizih in nenamernih vbodih z iglo.
