Tudi v Sloveniji imamo s telemedicino že nekaj pozitivnih izkušenj, saj zdravniki z novimi tehnologijami ob vse hitrejšem staranju populacije lažje pomagajo kroničnim bolnikom, ki se večinoma zdravijo na primarni ravni.
O pilotnem projektu
V Zdravstvenem domu Trebnje je nedavno potekal pilotni projekt telemedicinske obravnave (TMO) pacientov z arterijsko hipertenzijo (AH) in/ali sladkorno boleznijo (SB), ki sta ga v okviru Schrottovih dnevov predstavili študentka medicine Mihela Krepek in prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med. Orisali sta razvoj telemedicine v Sloveniji in izpostavili najvidnejše projekte na tem področju.
V prid TMO na tej točki govori zlasti statistika, saj ima v Sloveniji AH že skoraj 50 odstotkov, SB pa skoraj deset odstotkov odraslih. Bolezni v začetku napredujeta brez izraženih simptomov, zato velik delež bolnikov dolgo ostane neodkrit. Mnogi tudi med zdravljenjem ne upoštevajo zdravniških navodil ali neredno jemljejo zdravila, kar vodi v neurejenost vrednosti krvnega tlaka in krvnega sladkorja, posledično pa lahko privede tudi do večjega tveganja za zaplete. Prisotnost srčno-žilnih obolenj in porast drugih kroničnih bolezni pomeni vse večjo obremenitev zdravnikov in medicinskih sester na primarni ravni. TMO se ob napredku tehnologij ITK kaže kot ena izmed mogočih rešitev.
Telemedicina v Sloveniji
Krovni projekt telemedicine se je v Sloveniji začel leta 2008 kot projekt eZdravje, ki ga je sprva financirala EU, od leta 2015 pa je pod okriljem NIJZ. Projekt eZdravje danes vključuje 17 različnih računalniških aplikacij, od katerih so vse uspešno prestale pilotne faze. Predavateljici sta posebej izpostavili projekte, kot so TeleKap, Teleradiologija in Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe (pod okriljem oddelka za napredovano srčno popuščanje UKC Ljubljana). V okviru slednjega je potekal tudi omenjeni pilotni projekt v Zdravstvenem domu Trebnje. Prav tako sta omenili projekt Ambulante za srčno popuščanje Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki je od leta 2014 potekal kot del evropskega projekta UNITED4HEALTH (slov. Združeni za zdravje). Njegovi izsledki kažejo, da TMO kot dodatek h klasični obravnavi omogoči bolnikom aktivnejšo vlogo pri zdravljenju bolezni, kar ima pozitivne klinične učinke. S TMO je mogoče pomembno vplivati na pogostost in dolžino bolnišničnih zdravljenj pri bolnikih s srčnim popuščanjem.
Telemedicina pri vodenju AH in SB
Cilj projekta TMO pacientov z AH in/ali SB v Zdravstvenem domu Trebnje je bil preveriti izvedljivost TMO v Sloveniji na primarni ravni. Raziskovalce je zanimalo, kako TMO sprejemajo bolniki in zdravstveno osebje, kakšne so njihove obremenitve, kakor tudi, kako uvedba TMO vpliva na vodenje in izide zdravstvenih obravnav. Od decembra 2018 so v projekt postopoma vključili 104 bolnike, od tega 54 z diagnozo AH, 17 z diagnozo SB in 33 z diagnozo AH in SB. Vključeni so bili izključno ambulantni bolniki, ki jih vodijo zdravniki družinske medicine. K projektu so lahko pristopili le bolniki, vešči ravnanja z merilniki in elektronskimi pripomočki. Dodatno neformalno merilo je bila možnost uporabe pametnega telefona.
Ob pristopu k projektu so za bolnike organizirali individualna izobraževanja in jim določili parametre spremljanja ter nominalne vrednosti teh parametrov. Seznanili so jih z uporabo merilnikov in pametnih naprav. Vrednosti krvnega tlaka in/ali krvnega sladkorja so si nato v šestmesečnem obdobju bolniki merili sami po vnaprej določeni shemi, pri čemer so ob neurejenosti posameznega parametra dobili navodila za dodatne meritve. Rezultate meritev so preko infrastrukture ITK pošiljali na računalniški strežnik, do katerega so lahko dostopale diplomirane medicinske sestre (DMS).
Tekoči rezultati so bili prikazani semaforsko, tako da so se tisti v okviru nominalnih vrednosti obarvali zeleno, rezultati meritev z mejnimi vrednostmi oranžno, medtem ko so se ponavljajoče se povišane vrednosti obarvale rdeče. Skladno s tem je zdravstveno osebje izvajalo ukrepe, pri čemer je pri oranžnem »semaforju« bolniku pomagala DMS, pri rdečem pa zdravnik. O trenutnem stanju na »semaforju« so bili ob posredovanju podatkov s povratno informacijo obveščeni tudi bolniki.
Kakšen je bil odziv
Predavateljici sta natančneje predstavili izsledke projekta, pri čemer sta poudarili, da so bili prvi vtisi bolnikov in zdravstvenega osebja večinoma pozitivni, vseeno pa so se pokazale tudi nekatere omejitve. Povabila osebnih zdravnikov bolnikom k sodelovanju so se izkazala kot zelo dobra praksa, saj osebni zdravniki najbolje poznajo svoje paciente. Številni so sprejeli uporabo pametnih naprav pri zdravljenju in se vanj aktivno vključili. Zanje je bil to izziv in dodatna motivacija v skrbi za zdravje. Med bolniki pa so bili seveda tudi posamezniki, ki jim je TMO predstavljala preveliko skrb in stres. Starejših bolnikov zaradi pogosto slabe računalniške pismenosti večinoma niso vključevali v projekt.
Prednosti TMO
Med prednostmi TMO so: izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, do katerih sicer ne bi imeli dostopa zaradi prostorskih, časovnih ali drugih ovir, večja udobnost za bolnike, saj prejmejo oskrbo v udobju svojega doma in so tako zadovoljnejši, boljši vpogled zdravnika v bolnikovo zdravstveno stanje, izboljšanje bolnikove seznanjenosti z boleznijo in njegova aktivna vključenost v zdravljenje. Slednja bolniku omogoča sprejemanje optimalnejših odločitev glede življenjskega sloga in doslednejšega upoštevanja zdravniških navodil. Kot predavateljici dodajata, so na ta način, v domačem okolju, tudi meritve obravnavanih parametrov (na primer vrednosti krvnega tlaka in krvnega sladkorja) objektivnejše in so praviloma tudi nižje kot tiste pri ambulantnih pregledih. Vzroka sta najpogosteje stres in fizični napor zaradi obiska ambulante. Vse večja dostopnost tehnologij ITK omogoča tudi lažjo promocijo zdravja in manjšo obremenitev zdravnikov, saj delež dela prevzamejo DMS, sprosti pa se tudi urnik ambulantnih pregledov, kar zdravnikom omogoča sprejem dodatnih pacientov.
Pomanjkljivosti TMO
Med omejitvami TMO se kažejo predvsem potreba po dodatnem izobraževanju bolnikov in zdravstvenega osebja na področju tehnologij ITK, povečana obremenitev DMS in nujnost novih zaposlitev DMS. Pri vzpostavitvi TMO je potreben precejšnji finančni vložek, dokazi o njegovi stroškovni učinkovitosti pa so za zdaj še pomanjkljivi. Zaradi omenjenega zavarovalnice za zdaj še ne kažejo večjega interesa za sodelovanje, težave pa predstavljajo tudi predpisi in smernice na področju TMO ter njihov pomanjkljiv nadzor. Velika vrzel je tudi v zagotavljanju ustrezne podatkovne varnosti v infrastrukturi ITK.
Predavateljici sta sklenili, da so za uspešno uvajanje TMO v ambulantah družinske medicine odločilnega pomena dobro izobražene, usposobljene in motivirane DMS ter timski pristop k zdravljenju bolnikov s kroničnimi boleznimi. Obenem sta poudarili, da prihajajo nove generacije bolnikov, veščih in željnih uporabe sodobnih tehnologij ITK v zdravstvu.
