Ljudje imamo bogate izkušnje z virusi in bakterijami. Na tisoče različnih vrst jih prebiva v našem črevesju – v nas se naselijo že med nosečnostjo, intenzivno pa proces poteka v prvi nekaj letih življenja. Tudi z virusom herpes simpleks, ki povzroča herpes na ustnici (labialni herpes), je okuženih med 60 in 90 odstotkov človeške populacije, okužba pa je doživljenjska. Kljub temu z njim večina ljudi večino časa nima popolnoma nobenih težav.
Čeprav našimunski sistem vsak dan napade več deset virusov in bakterij, ki bi – če bi jim vdor v telo uspel, povzročili bolezen, zdrav organizem z dobro delujočim imunskim sistemom z njimi opravi brez naše vrednosti. Tudi koronavirus SARS-CoV-2 -ki se je kot peti po vrsti pridružil koronavirusom, ki povzročajo bolezni pri ljudeh, se ne obnaša dosti drugače. Na vsak način želi prodreti v naše celice, in pri tem naleti na železni zid v obliki imunskega sistema – pri zdravih in z mikrohranili ustrezno preskrbljenih ljudeh. Kar pomeni, da “misija propade” že v štartu.
Zmanjšana jakost bolezni, bistveno hitrejše širjenje
Druga evolucijska možnost virusa je “železni zid” nadomestiti na način, da se širi hitreje in tako “pride” do tistih, pri katerih vstop v celice ni več problem: starejših, kronično bolnih, z oslabljenim sistemom, do tistih, ki že zdaj imajo kronične bolezni. In prav to se je pri koronavirusu SARS-CoV-2 tudi zgodilo. Če je v prvem valu ena okužena oseba v povprečju okužila 4 druge, ki so večinoma blago zboleli (prehlad), je v drugem valu drugače. Ena oseba okuži 20 drugih, ki večinoma nimajo nikakršnih simptomov. Ampak – pri zelo velikem številu okuženih že odstotek ali dva “kritičnih” pomeni izjemne obremenitve za zdravstveni sistem.
Razvoj koronavirusa SARS-CoV-2 v različico, ki trenutno prevladuje. Dokazuje evolucijsko “nalogo” virusa: da s čim manj škode okuži čim več ljudi. Foto: Cell
Mutacija v predelu, ki ga virus uporablja za vstop v človeške celice
Raziskava, objavljena v ugledni strokovni reviji Cell, kaže, da je specifična sprememba genoma koronavirusa SARS-CoV-2 predvsem povezana z njegovo večjo infektivnostjo – in manjšo škodo, ki jo virus dela, ko okuži celico.
Različica koronavirusa D614G že prevladuje v populaciji in ima majhno, a učinkovito mutacijo v predelu, ki ga virus uporablja za vstop v človeško celico. Virus SARS-CoV-2 ima sicer na splošno nizko stopnjo spreminjanja svojega genoma (precej nižjo od virusov, ki povzročajo gripo in HIV-aids). Varianta D614G se pojavlja kot sklop štirih povezanih mutacij, za katere se zdi, da so se, ko so se enkrat razvile, skupaj premaknile po vsem svetu kot dosleden nabor različic.
Premik virusne populacije iz prvotne oblike v varianto D614G
Bette Korber, biologinja iz Nacionalnega laboratorija v Los Alamosu (DOE/Los Alamos National Laboratory) in glavna avtorica študije, je zapisala: “Različica D614G se je začela pojavljati v začetku aprila, opazili pa smo presenetljivo ponavljajoči se vzorec. Čeprav so v tistem času po svetu krožili različni sevi novega koronavirusa, pa je različica D614G kmalu postala prevladujoča oblika.”
Informacije o različicah virusa in njegovem genomu iz baze podatkov GISAID covid-19 so omogočile sledenje tega zelo ponavljajočega se vzorca in premika virusne populacije iz prvotne oblike v varianto D614G. To se je dogajalo v vseh geografskih okoljih. Dodatni poskusi, ki sta jih ločeno in neodvisno izvedla profesorica Erica Ollmann Saphire iz University of California San Diego in dr. David Montefiori iz Univerze Duke, potrjujejo, da sprememba D614G poveča infektivnost virusa v “in vitro” pogojih. Potrebno pa bo še veliko dela “in vivo”, da bomo raziskali vse posledice te spremembe, izpostavljajo raziskovalci. Za zdaj kaže, da je ta različica virusa še manj nevarna od tistih, ki so na začetku pandemije krožile po svetu.
Pomembno izvajati preventivne ukrepe, ki so se izkazali za uspešne
“Klinični podatki so pokazali, da čeprav bolniki z novim virusom G nosijo več kopij virusa kot bolniki, okuženi z virusno različico D, ni bilo pričakovanega povečanja resnosti bolezni,” je dejala Saphire, tudi vodja Coronavirus Immunotherapy Consortium (CoVIC), ki ga podpira Fundacija Gates. “Raziskave kažejo, da se oblika virusa v drugem valu bistveno lažje prenaša med ljudmi prvotna oblika. Ne glede na to je pomembno izvajati preventivne ukrepe, ki so se izkazali za uspešne: skrb za higieno rok in previdnost pri stikih z drugimi ter ohranjanje socialne distance,” pravi Korber.
“Globalno je mogoče spremljati evolucijo koronavirusa SARS-CoV-2, ker raziskovalci po vsem svetu preko baze GISAID delijo (in dajejo na voljo) podatke o virusnem genomu ter spremembah le-tega,” pojasnjuje Bette Korber. Trenutno je v njej na voljo več deset tisoč genskih zaporedij, kar je raziskovalni skupini tudi omogočilo, da je prepoznala nastanek različice D614G.
Izvirno znanstveno objavo (v angleščini) najdete TUKAJ.
