Avtor: R. M. Z.
Raziskave v Sloveniji kažejo, da je uporaba tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki javnozdravstveni in širši družbeni problem in da se po mnogih kazalnikih uvrščamo nad mednarodno povprečje. Novembra, v mesecu preprečevanja zasvojenosti, NIJZ vsako leto organizira konferenco z geslom Skupaj zmoremo več.
Vsebina letošnje konference je namenjena prav mladim, saj se v mladostništvu lahko razvijejo vedenja, ki bodo vplivala na posameznikovo zdravje, zadovoljstvo in uspešnost v odrasli dobi. Med njimi je tudi uporaba psihoaktivnih snovi, ki se praviloma začne prav v obdobju mladostništva.
Uporaba ter souporaba psihoaktivnih snovi v mladostništvu sta povezani s številnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi neugodnimi zdravstvenimi, socialno-ekonomskimi, psihosocialnimi, kognitivnimi in izobraževalnimi izidi, z višjo verjetnostjo drugih tveganih vedenj, škodljivo rabo psihoaktivnih snovi in zasvojenostjo, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Tvegana vedenja se pri mladostnikih pogosto kopičijo
Rezultati kažejo, da znaten delež (15 %) 15-letnikov v Sloveniji pogosto oziroma bolj tvegano uporablja in souporablja tobak, alkohol in konopljo, pri teh mladostnikih ugotavljajo tudi druga zdravju škodljiva vedenja. Vsak deseti (10 %) 15-letnik pogosto/bolj tvegano uporablja vsaj dve od treh omenjenih psihoaktivnih snovi, vsak dvajseti (5 %) pa vse tri.
Pri 15-letnikih, ki pogosto/bolj tvegano (so)uporabljajo tobak, alkohol in konopljo, obstaja večja verjetnost tudi za druga zdravju škodljiva vedenja, npr. zgodnji spolni odnos, vsakodnevno pitje energijskih pijač in neredno zajtrkovanje.
Glede na razsežnost problema sta ključna takojšnje načrtovanje in izvedba ustreznih ukrepov. Krepiti je treba zdrav življenjski slog mladostnikov ter izvajati učinkovite programe preprečevanja uporabe in nadaljevanja uporabe tobaka, alkohola, konoplje in drugih psihoaktivnih snovi.
Kvaliteta življenja kot tudi raven zdravja še vedno slabša v Pomurju
V pomurski regiji, kjer je potekala letošnja konferenca ob mesecu preprečevanja zasvojenosti, kazalniki zdravstvenega stanja kažejo, da je tako kvaliteta življenja kot tudi raven zdravja še vedno slabša kot v večini drugih regij v Sloveniji, opozarjajo na NIJZ Tudi problematika prepovedanih drog v tej regiji predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, poleg tega je v tej regiji na voljo veliko manj preventivnih programov in aktivnosti na področju krepitve pozitivnega duševnega zdravja in preprečevanja zasvojenosti, manj je programov zmanjševanja škode in skorajda ni nevladnih organizacij, ki bi delovale na področju prepovedanih drog.
Tatjana Krajnc Nikolić z območne enoto Murska Sobota NIJZ je povedala: »Navedena problematika je bila zelo jasno izražena tudi s strani udeležencev strokovnega srečanja Soočimo se z odvisnostjo, ki je potekalo v sklopu jesenske kampanje 12 dogodkov za boljše duševno zdravje v Sloveniji.«
»S predstavitvijo nevladnih organizacij in Tržnico znanja pa smo želeli pokazati, da se lahko spreminja svet, sicer počasi, korak za korakom in le s skupnimi močmi,« je povedala Ada Hočevar Grom z NIJZ in še dodala: »Uspešnost našega dela temelji na znanju in sodelovanju ter celovitemu pristopu.«
Foto: Bigstock
Infografika: NIJZ
