Avtor: Iva Jeknić
Vas praska v žrelu, bolečina, ki jo čutite, pa vam otežuje govor in požiranje? Gotovo niste edini, saj v teh dneh virusi pridno razsajajo, okužbo žrela pri prehladu in gripi pa v večini povzročajo ti. Najprej v žrelu neprijetno skeli, požiranje je boleče, nato pa začne nastajati še gosta sluz; pojavi se lahko tudi izcedek iz nosu. Ravno zaradi tega, ker je vneto žrelo v 90 odstotkih virusna okužba, se v petih dneh pozdravi samo od sebe.
Če je okužba bakterijska, pa ne mine sama od sebe, ampak jo je treba ustrezno zdraviti. Simptomi bakterijske okužbe se razlikujejo od virusne, saj so bolečine v žrelu veliko močnejše, prav tako pa se lahko pojavijo še povišana telesna temperatura, povečane bezgavke, ustni zadah, glavobol in močna oslabelost organizma.
Prehlad pa tudi gripa in angina so posledica oslabljenega imunskega sistema, ki ga sestavljajo levkociti. Ti nenehno krožijo po našem telesu in so sposobni prepoznati ter uničiti tujke, ki nas napadajo. Zato je v prvi vrsti treba poskrbeti za dvig odpornosti, da se bo telo pred virusi in bakterijami v zimskih mesecih uspešno branilo. S tem se strinjata tudi dr. Karmen Fürst, specialistka splošne medicine, iz Zasebne ambulante za splošno medicino in akupunkturo v Mozirju ter dr. Marta Tetičkovič Ranfl, specialistka splošne medicine, iz Ambulante za splošno medicino v Ormožu.
Nadležne bolečine v žrelu
Ko nas povzročitelji bolezni napadejo, v veliki večini primerov najprej nastopijo bolečine v žrelu, ki skupaj z mandlji tvori prvo obrambno linijo. Bolečina, ki jo občutimo kot nadležno praskanje ali pekoč občutek, nastopi zaradi vstopa povzročitelja v predel žrela in odgovora gostitelja. Dr. M. Tetičkovič Ranfl svetuje, da pri vnetju žrela pijete tople napitke, si pomagate z antiseptiki z vrta ali s čebelnjaka. Prav tako je koristno lizanje zeliščnih bombonov, saj zaradi proizvajanja sline posledično v žrelu občutite manj neprijetne suhosti in zbadanja. Ob zelo neprijetnih bolečinah si lahko pomagate tudi s paracetamolom ali z nesteroidnimi antirevmatiki, vendar samo za krajši čas.
Prehlade, bolečine v žrelu, vnetja srednjega ušesa in sinusov v večini povzročajo virusi, ki v telo vstopajo skozi dihala ali zgornji del prebavil. Ob vnetem žrelu je pogosto prisotno tudi vnetje nosne sluznice, ki je zadebeljena in otečena. Posledično je oteženo normalno odtekanje tekočine iz srednjega ušesa v žrelo, zato velikokrat oteče tudi sluznica srednjega ušesa, ki povzroči vnetje. Vnetje srednjega ušesa se ne pozdravi samo od sebe, zato je nujen obisk pri zdravniku, ki je potreben tudi takrat, ko čutite hudo bolečino v žrelu, ki je ne spremlja izcedek iz nosu, saj gre najverjetneje za bakterijsko okužbo. Z obiskom zdravnika prav tako ne odlašajte, če se simptomi pri prehladnem obolenju po tednu dni niti malo ne izboljšajo.
Virusna okužba ali angina?
»Če je okužba omejena samo na sluznico, se kaže kot nahod, hripavost, izcedek, kašelj in se v nekaj dneh sama pozdravi,« je dejala dr. K. Fürst. Vročina, bolečine v mišicah, glavobol, boleče požiranje in splošno slabo počutje pa spremljajo okužbo, ki poteka agresivnejše. Tako najpogosteje potekajo gripa, bronhitis, angina, laringitis in pljučnica, omenjene infekcije pa se hitro širijo, saj so izločki kužni. Virusnih obolenj zdravniki ne zdravijo z antibiotiki, ampak bolnemu nudijo podporo in simptomatsko zdravljenje. Če se virusna obolenja ne pozdravijo sama od sebe, lahko nastanejo zapleti, ki se kažejo kot bakterijske okužbe, pri katerih pa je zdravljenje z antibiotiki potrebno. Bakterijske okužbe skoraj vedno spremljajo povišana telesna temperatura, mrzlica in močna oslabelost organizma. Krvne preiskave pokažejo povišane vnetne parametre, ki potrdijo prisotnost bakterije.
|
Vročina je dober znak Povišana telesna temperatura je eden izmed prvih bolezenskih znakov, zaradi katerega pomislimo, da smo bolni. O vročini govorimo takrat, ko izmerjena pod pazduho znaša nad 37,2 stopinje Celzija, v ušesu nad 37,5 stopinje Celzija in v danki nad 38 stopinj Celzija. Je naša zaveznica v boju proti bolezni, saj velja za naravni odgovor organizma na okužbo. Načelno človek brez pridruženih kroničnih bolezni prenese visoke temperature, zato je priporočljivo, da se zniževanje vročine začne šele, ko ta preseže 39 stopinj Celzija. Zdravila, ki nam pomagajo pri zniževanju, imajo navadno dva učinka – v prvi vrsti znižujejo povišano telesno temperaturo, v drugi pa zmanjšujejo bolečine, ki so prisotne pri gripi in respiratornih obolenjih. |
Eno izmed pogostejših bakterijskih obolenj je angina. Dr. K. Fürst pravi, da jo prepoznamo, ko v ustni votlini vidimo močno pordelo sluznico žrela in mandljev, ki imajo gnojne obloge. Pod spodnjo čeljustjo se tipajo povečane bezgavke. Bolniki tožijo, da sta požiranje in govor zelo boleča, bolečina pa pogosto seva tudi v ušesa. Angino zdravimo z antibiotikom, ki uničuje bakterije. »Žal pa antibiotik poleg škodljivih bakterij uniči tudi dobre bakterije, ki naseljujejo naše sluznice žrela in prebavil. Priporočljivo je, da se pri vsaki terapiji z antibiotiki vedno dodajo tudi probiotiki za uravnavanje črevesne flore,« je obrazložila dr. K. Fürst. Angino je vedno treba pravilno zdraviti, saj lahko napačno zdravljena angina povzroči vnetje srednjega ušesa, sklepni revmatizem, artritis ali celo trajno okvaro srčnih zaklopk.
Problem prekomerne uporabe antibiotikov
Antibiotiki so pri zdravljenju določenih okužb zelo pomembni, v veliki večini primerov pa niso potrebni. Prekomerna in nepravilna uporaba antibiotikov je namreč postala izjemno resen zdravstveni problem. S tem se strinja tudi dr. M. Tetičkovič Ranfl, ki meni, da zdravniki antibiotike v tolikšni meri predpisujejo zaradi pritiska pacientov ali njihovih staršev. »Če pacient nima očitnih znakov bakterijske okužbe, če streptokok ni prisoten in če meritev CRP-ja ne pokaže ničesar posebnega, lahko s predpisovanjem antibiotikov mirno počakamo in pacientovo stanje preverimo čez nekaj dni,« je obrazložila.
Dobra odpornost je ključ do zdravja
»Novorojenčkov imunski sistem prve stimuluse dobi ob stiku z vaginalno floro matere pri porodu ter ob dojenju s stikom dojke in z vsebino materinega mleka,« je dejala dr. K. Fürst. Pozneje se vsakemu posamezniku lastna imunska odpornost razvija pod vplivom načina prehranjevanja in življenjskega sloga. Lahko rečemo, da imunski sistem predstavlja biološko identiteto vsakega posameznika, prav tako pa stalno predeluje molekularne informacije in je zdrave ter lastne celice spodoben ločiti od bolnih in za telo tujih.
|
Kdaj nižamo telesno temperaturo? Prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, pravi, da je povišana telesna temperatura pravzaprav odraz dobrega odgovora imunskega sistema. »Objavljene so bile namreč študije, ki so dokazale, da uporaba zdravil za zniževanje temperature poslabša prognozo ali celo podaljša potek bolezni. Vročina je naravni odgovor organizma, da se lažje bori z okužbo. Zniževanje temperature z zdravili je priporočljivo samo takrat, ko je to nujno, npr. pri majhnih otrocih, saj povišana temperatura neugodno vpliva na njihovo živčevje. Pojavijo se lahko namreč vročinski krči, ki pa jih je vedno treba zdraviti,« je obrazložil dr. Petrovec. |
Delovanja imunskega sistema pravzaprav ne čutimo, občutimo pa seveda posledice, kadar ne deluje pravilno. Dr. M. Tetičkovič Ranfl pravi, da viruse, s katerimi smo se v preteklosti že srečali, naš obrambni mehanizem prepozna, tako da v veliki večini primerov ne zbolimo ali zbolimo v milejši obliki. »Če so virusi telesu neznani, pa se začne bitka – kdo bo močnejši in hitrejši, virus ali naš obrambni mehanizem Lahko zbolimo od zelo blage oblike bolezni pa vse do življenjsko ogrožajočega stanja,« je obrazložila dr. M. Tetičkovič Ranfl.
V hladnejših mesecih, ki so pred nami, mraz velikokrat povzroči poškodbo sluznice ter s tem mikrobom odpre pot do bezgavk, mandljev in žrelnice, ki v boju z virusi predstavljajo prvo obrambno linijo. Prehladi, gripe in angine so zelo pogoste okužbe; če se pojavljajo prepogosto, lahko pomislimo tudi na okvaro imunskega sistema. Dr. K. Fürst je obrazložila, da na okvaro imunskega sistema pomislimo takrat, kadar se nalezljive bolezni pri posamezniku pojavljajo pogosteje, kot je običajno, in sicer več kot 5─10 angin, prehladov oziroma viroz letno, kadar običajne bolezni potekajo nenavadno agresivno in kadar obolelost povzročajo mikrobi, ki veljajo za nedolžne.
