Nova raziskava kalifornijske univerze Berkeley kaže izjemen vpliv globokega spanja na možgane. Raziskovalci so ugotovili, da se v fazi NREM spanca (non-rapid eye movement) uspešno ponastavijo celo možgani, katerih kemizem je prizadet zaradi depresije ali aksioznosti.
Izsledke so pred nekaj dnevi (4.novembra 2019) objavili v reviji Nature Human Behavior, gre pa za najmočnejše dokaze doslej o neposredni nevrološki povezavi med spanjem in duševnimi motnjami.
Porušeno ravnovesje nevrotransmiterjev
Glavni vzrok za klinično depresijo je neravnovesje med živčnimi prenašalci (nevrotransmiterji) v možganih. Predvsem gre za pomanjkanje serotonina, kar povzroči funkcionalne in strukturne spremembe v možganih.
V fazi NREM postanejo nevronska nihanja zelo sinhronizirana, srčni utrip in krvni tlak pa padeta.
Spanje je učinkovito naravno zdravilo za depresijo in anksiozne motnje, s katerimi se dnevno spopada več kot desetina svetovne populacije. Ženske zbolevajo dvakrat pogosteje kot moški, incidenca pa zaskrbljujoče hitro narašča tudi med otroci in mladostniki.
Noč brez spanca: možgani »dirjajo« naprej
Raziskovalci so v vrsti poskusov, v katerih so uporabili magnetno resonanco (MRI), polisomnografijo in EEG, raziskali možgane 18 mladim odraslim. Po po nočeh brez spanja in po polno prespanih nočeh so jim predvajali čustvene video posnetke, opravili MRI glave ter s standardiziranim vprašalnikom izmerili stopnjo njihove anksioznosti.
Po nočeh brez spanja so možganske preiskave pokazale zaustavitev delovanja medialnega prefrontalnega korteksa, ki sodeluje pri nadzoru tesnobe. Globlje ležeči možganski centri pa so bili preveč aktivni.
»Brez spanja je tako, kot da možgani preveč pritiskajo na stopalko za čustva in ne uporabljajo zavore,« je stanje opisal dr. Matthew Walker, profesor nevroznanosti iz Univerze Berkeley, ki je vodil raziskavo.
Dobro prespana noč prevesi čustveno tehtnico
Po nočeh dobrega spanca je bilo vse drugače. Stopnja aksioznosti se je zmanjšala, še posebej pri tistih, ki so imeli spanec s počasnejšim valom NREM.
»Globok spanec je obnovil možganski predfrontalni mehanizem, ki uravnava naša čustva, znižuje čustveno in fiziološko reaktivnost in preprečuje stopnjevanje tesnobe,” je pojasnil dr. Eti Ben Simon, član raziskovalne ekipe.
Poskus so kasneje še enkrat ponovili na 30 drugih ljudeh. Tudi tokrat se je izkazalo, da so tisti, ki so imeli najbolj globok nočni spanec, naslednji dan občutili najnižjo stopnjo tesnobe.
Anskiozne motnje in nespečnost z roko v roki
“Ljudje z anksioznimi motnjami rutinsko poročajo, da imajo moten spanec, vendar pa izboljšanje spanja le redko velja za klinično priporočilo za zmanjšanje tesnobe. Naša študija ne le vzpostavlja vzročno povezavo med spanjem in anksioznostjo, temveč določa tudi vrsto spanca (NREM), ki ga potrebujemo za umiritev. Upadanje spanja v večini industrializiranih držav in izrazito stopnjevanje depresije ter anksioznih motenj sta vzročno povezana. Doslej je veljajo, da je ta povezava naključna,« je še izpostavil Simon.
Globok spanec je naravni anksiolitik
»Odkrili smo novo funkcijo globokega spanja: z reorganizacijo povezav v možganih zmanjšuje tesnobo čez dan. Zdi se, da je NREM spanec naravni anksiolitik (zaviralec tesnobe), ki ga brez neželenih učinkov uživamo vsak večer,” je za konec povedal Walker.
