Če bi znova posadili gozdove, ki smo jih zaradi industrializacije posekali, bi slednji v nekaj deset letih po naravni »opravili« s tremi četrtinami emisij, ki smo jih ustvarili. Potrebno bi bilo posaditi milijardo hektarjev gozdov.
Gozdovi in podnebne spremembe
Bolj, kot klimatske spremembe uhajajo izpod nadzora, bolj se ljudje (ponižno) vračamo k naravi in orodjem, ki jih je razvila za vzpostavljanje in ohranjevanje ravnovesja. Eno od njih so gozdovi. Kažejo se kot učinkovita metoda za boj proti podnebnim spremembam. Švicarski znanstveniki so raziskali, kje bi jih lahko na novo (na veliko) zasadili in koliko ogljikovega dioksida bi slednji lahko »pokurili«.
Potrebujemo 1,6 milijard hektarjev gozdov
V trenutnih podnebnih razmerah bi zemlja kot ekosistem lahko podpirala najmanj 4,4 milijarde hektarjev gozdov, kar je 1,6 milijarde več, kot danes, so izračunali raziskovalci.
0,9 milijarde gozdov bi ustrezalo pogoju, da vanj ne bi posegali ljudje, predelali pa bi lahko dve tretjini ogljikovega dioksida, ki ga spustimo v ozračje.
Ukrepati takoj, gozdovi potrebujejo desetletja za rast
Vedeli smo, da bi lahko obnova uničenih gozdov lahko igrala vlogo pri reševanju podnebnih sprememb, vendar nismo vedeli, kako veliko, pravijo avtorji študije. »Naša raziskava jasno kaže, da je obnova gozdov najboljša rešitev za podnebne spremembe,» poudarjajo, in izpostavljajo potrebo po takojšnjem ukrepanju. Na novo zasajeni gozdovi namreč potrebujejo desetletja, da dosežejo svoj polni potencial.
Aplikacijo, s katero lahko kjerkoli po svetu preverite, koliko dreves bi bilo mogoče zasaditi in koliko ogljikovega dioksida bi porabila, najdete TUKAJ.