Avtor: mag. Nataša Cankar, odvetnica
Zdravila na osnovi kanabinoidov po svetu uporabljajo za zdravljenje ali lajšanje težav pri številnih boleznih, npr. za: preprečevanje slabosti po obsevanju, zdravljenje bolečin in zmanjšanega teka pri bolnikih z rakom, mišičnih krčih za lajšanje bolečin zaradi okvare živca, multipli sklerozi, pri protibolečinski terapiji, za zdravljenje motenj spanja, anksioznosti, depresije itn.
Zelo uporabna so tudi v paliativni medicini. Pričakujejo, da se bo seznam bolezni, pri katerih se bodo uporabljala ta zdravila, z novimi dognanji širil.
Pri nas je bilo zdravljenje s konopljo in pripravki iz konoplje še do pred kratkim prepovedano. Od leta 2015 so bile sicer dosegljive nekatere farmacevtske učinkovine, ne pa tudi neposredna uporaba rastline ali pripravkov iz nje. Dodatna težava je bilo dejstvo, da je moral bolnik takšno zdravilo v celoti plačati sam, stroški nakupa pa navadno niso bili zanemarljivi.
S spremembo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ki je začela veljati aprila letos, se je konoplja (in sicer izvlečki, rastlina in smola) iz skupine I (rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini) premaknila v skupino II (rastline in substance, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini), kar bo omogočilo njeno uporabo v medicini. Zdravniška stroka in številna civilna združenja si prizadevajo, da bi bilo v medicinsko utemeljenih primerih omogočeno predpisovanje konoplje (in pripravkov na njeni osnovi) tudi na zeleni recept, kar bi precej znižalo stroške bolnikom, ker bi plačilo tovrstnega zdravila poravnala zavarovalnica.
Kljub temu pa ne gre spregledati, da je konoplja, tudi po spremenjeni razvrstitvi, umeščena v skupino rastlin in substanc, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba. Njena uporaba pod zdravniškim nadzorom v medicinsko utemeljenih primerih lahko precej prispeva k lajšanju težav zaradi bolezni, njena zloraba pa lahko tudi zelo škoduje.
Ali ta sprememba predpisa pomeni, da bi lahko bolnik konopljo, ki jo potrebuje za zdravljenje, pridobival (gojil) sam?
Ne. Tudi pridelava konoplje za lastno uporabo se še vedno obravnava kot prekršek, in sicer ravno zaradi razloga, ki smo ga navedli zgoraj.
Tuji strokovnjaki, ki se z uporabo konoplje v medicini ukvarjajo že desetletja, poleg tega opozarjajo, da samooskrba pacientov s konopljo ni prava rešitev. Večina pacientov možnosti, da bi jo gojila, nima. Zastavlja se tudi vprašanje kakovosti takšnih sadik ali pripravkov. Poleg tega je treba vedeti, da konoplja vsebuje veliko različnih učinkovin (več kot tisoč). Prav zaradi tega je lahko zdravilo za množico različnih bolezni. A razlike so tudi med pacienti. Nekaterim njena uporaba ne bo povzročala težav, drugim pa posamezne učinkovine lahko povzročijo težave, ker se nanje drugače odzivajo. Podatki iz tujine kažejo, da določen odstotek bolnikov zdravljenje s konopljo prekine, ker se ne počutijo dobro ali pa jim njena uporaba ne pomaga. Vsak bolnik bi torej potreboval svoj tip zdravila oziroma tisto kombinacijo učinkovin, ki bi ustrezala njemu.
Nadaljnja težava so njeni psihadelični učinki. Bolnik, ki se zdravi s konopljo ali z njenimi pripravki, seveda ne želi biti drogiran – želi biti zdravljen. Posledično je zelo pomembno, da konopljo ali njene pripravke uporablja pod strokovnim nadzorom in v pravih količinah, ker se različni ljudje različno odzivajo tudi na enake količine istega pripravka.
Uveljavljena spremenjena razvrstitev konoplje med prepovedane droge, katerih uporaba pa je dopustna v medicinske namene, bo tako sicer omogočila dostop do konoplje in njenih pripravkov več bolnikom, a še vedno ostajajo težave (medicinske pa tudi finančne in prekrškovne), zaradi katerih njena uporaba najbrž v kratkem še ne bo zelo razširjena.
Foto: Bigstock