na voljo vsem zdravnikom in seveda tudi pacientu. Foto: Bigstock
Piše: Suzana Levanič, koncesionarka Lekarne Zupančičeva jama Ljubljana
Vprašali boste kaj pa je brezšivna skrb?
Je usklajevanje zdravljenja z zdravili in tudi prenos informacij o zdravljenju z zdravili med posameznimi ustanovami in zdravstvenimi strokovnjaki v zdravstvenem sistemu, kjer lekarne s tem opravljamo pomembno vlogo usklajevanja in nadzora. Pojavi se kot potreba pacienta, ki ga obravnavajo različni zdravniki. Ob izbranem družinskem zdravniku ali pediatru so pogosto to še neizbrani primarni zdravnik v zdravstvenih ustanovah ali koncesionarji, zdravniki specialisti v specialističnih ambulantah ali zdravniki v bolnišnicah. To nalogo smo sicer v lekarnah opravljali že od nekdaj, je naša primarna vloga. A sedaj je brezšivna skrb še strukturiran zapis v digitalni in tiskani obliki ter s strani zavarovalnice tudi plačana storitev. Zaradi vse daljše življenjske dobe, uspešnosti zdravljenja in posledične pogoste komorbidnosti (več hkrati prisotnih bolezni pri istem posamezniku) namreč postaja vse večji izziv sodobnega zdravstva celovita oskrba pacientov na posameznih ravneh in med prehodi med različnimi zdravstvenimi ustanovami in zdravstveno obravnavo. Že nekaj let zaznavamo vse večje predpisovanje zdravil in potrebo po poglobljeni optimalni uporabi teh zdravil. Cilj je večja kakovost in varnost zdravljenja z zdravili. Za kakovostno obravnavo je ključno dobro sodelovanje različnih zdravstvenih strokovnjakov in ustrezen pretok informacij o zdravljenju z zdravili v sistemu zdravstva. S svetovanjem o zdravilih se opolnomoči pacienta in njegove svojce in družinske člane.
Katere storitve vsebuje brezšivna skrb?
Farmacevt (magister farmacije) v lekarni izdela pacientu seznam njegovih zdravil in ga vnese v portal Zvem (digitalna obdelava), ki je na voljo vsem zdravnikom in seveda tudi pacientu. To je tako imenovana osebna kartica zdravil (OKZ), ki jo v lekarni tudi natisnemo in vročimo pacientu. Ob spremembah pri zdravljenju z zdravili se ta seznam tudi posodobi. Pacient se ob tej osnovni storitvi lahko odloči tudi za storitev pregleda uporabe zdravil (PUZ). To je storitev, ki potrebuje pogovor s še dodatno izobraženim farmacevtom, ki poteka v naprej dogovorjenem terminu in v ločenem prostoru lekarne. Poudarek in cilj je čim boljše pacientovo sodelovanje, razumevanje in reševanje možnih neželenih učinkov zdravljenja z zdravili in njihove uporabe. Razvijajoča digitalizacija zdravstva je namreč omogočila, da smo zaznali slabe prakse podvajanja predpisanih učinkovin, neupoštevanje medsebojnih interakcij med zdravili, kaskadna predpisovanja zdravil zaradi nastopa neželenih učinkov zdravil, medsebojne interakcije med predpisanimi zdravili na recept in drugimi izdelki, ki jih pacient kupuje oz. uporablja v prosti prodaji v lekarni (prehranska dopolnila in zeliščni pripravki). Vse to lahko pomembno vpliva na izhod in varnost zdravljenja. Zato je uvedba in dostopnost standardizirane tovrstne storitve nadvse pomembna.
Katerim osebam storitev brezšivne skrbi še posebej priporočamo?
- Pacientom, ki imajo predpisanih 5 ali več zdravil. V Sloveniji je več kot 200 000 ljudi, ki sočasno uporabljajo 5 do 9 zdravil.
- Pacientom, ki imajo predpisanih 10 in več zdravil. Teh je v Sloveniji več kot 60 000.
- Pacienti, ki so pogosto obravnavani v različnih specialističnih ambulantah in v bolnišnicah (komorbidnost)
- Pacienti, ki imajo pogoste spremembe zdravljenja z zdravili (novo uvedena zdravila ali prilagoditve odmerkov)
- Pacienti, ki imajo neželene učinke zdravil
- Pacienti, ki imajo težave z jemanjem zdravil (slabše razumejo, slabše si zapomnijo, težave s požiranjem)
Zaključek
Naj še enkrat poudarim, da je končno tudi s strani odločevalcev in plačnika sprejeta standardizirana storitev imenovana brezšivna skrb, ki bo v veliki meri pomembno vplivala na kakovost zdravljenja.
Pomembno je poudariti, da se je na novo storitev potrebno v lekarni predhodno naročiti.
Ob nesporni strokovni pridobitvi pa je morda ta trenutek utopično gledati na to storitev le s pozitivne strani. Lekarne in tudi ostali segmenti v osnovnem delu v zdravstva se namreč utapljamo v povečanem obsegu, povečani zahtevnosti dela z ljudmi in v birokratskih ukrepih, ki otežujejo naš vsakdan. Lekarne se tako vse pogosteje soočajo s pomanjkanjem kadra, ki išče svoje priložnosti v privlačnejših delovnih okoljih (fleksibilni delovni čas, delo od doma, stimulativnejši osebni dohodek), kar posledično za ostale prinese povečane obremenitve ter zato vse več bolniške odsotnosti farmacevtov. Vse to rezultira v vse pogostejšem skrajšanju odpiralnega časa lekarn in posledično slabšanju dostopnosti kvalitetnih lekarniških storitev. Kljub temu pa je ideja storitve »brezšivna skrb« bilo zelo dobro zamišljena, je nadstandardna storitev, ki jo v razvitih državah že uporabljajo.
V pogostem kaosu trenutnega zdravstva in tavanju pacientov med različnimi organizacijami zdravstva od primarnega nivoja-zdravstvenih domov do sekundarnega nivoja specialističnih ambulant ali terciarnih bolnišnic, od izvajalcev v javni zdravstveni mreži pa do zasebnih samoplačniških praks in potem do lekarn, je danes še posebej dobrodošlo in nujno potrebno dobro informiranje o svojih pravih zdravilih in varnem ter kakovostnem zdravljenju.
V Sloveniji je po trenutno razpoložljivih podatkih Lekarniške zbornice vključenih v brezšivno skrb okrog 5300 pacientov, ki že razpolagajo z osebno kartico zdravil in seveda si želimo, da bi jih bilo v prihodnjem letu še več.
Vse za dobro zdravje naših pacientov, mirno vest izvajalcev zdravstvenih storitev in celotne družbe.
