Avtor: Adela Bernik
Pri zmanjševanju za nekatere boleče izkušnje ima pomembno vlogo tudi poznavanje nemedikamentoznega obvladovanja bolečin med kolonoskopijo.
Strah pred kolonoskopijo je eden izmed pomembnih vzrokov za manjšo odzivnost na vabila Programa Svit, so med drugim ugotovili na prvih Svitovih dnevih, strokovnem srečanju ob koncu tretjega kroga izvajanja Programa Svit. Pri zmanjševanju za nekatere boleče izkušnje ima pomembno vlogo tudi poznavanje nemedikamentoznega obvladovanja bolečin med kolonoskopijo, o čemer je predavala finska strokovnjakinja dr. Eeva-Riitta Ylinen, ki je poudarila pomen empatičnosti in prijaznosti strokovnega osebja pri zmanjševanju čustvene komponente bolečine.
Z iztekom lanskega leta se je končal že tretji dveletni krog izvajanja Programa Svit, državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), že v prvih dveh presejalnih krogih pa so odkrili več kot 1.300 primerov raka, od tega najmanj 70 odstotkov v zgodnji fazi. Odkritih in s kolonoskopijo odstranjenih je bilo tudi več kot 13.000 predrakavih sprememb, s čimer preprečujemo, da bi se rak sploh razvil in vplivamo na manjše število novo nastalih rakov.
Odzovite se na Svitovo vabilo
Za uspešnost presejelanega programa je ključnega pomena doseganje čim večje odzivnosti povabljenih v program. Medtem ko se je v prvem in drugem krogu vabljenja za sodelovanje odločilo 56,9 oziroma 57,7 odstotka povabljenih, se v tretjem krogu odzivnost bliža 60 odstotkom, kar je primerljivo s sorodnimi programi v zahodni Evropi. V četrtem krogu izvajanja, torej z letošnjim letom, pa si NIJZ v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prizadeva v Program Svit povabiti ljudi do 74. leta (doslej so vabili moške in ženske od 50. do 69. leta z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem), izjemnega pomena pa je tudi doseči, da povabljeni v presejalnem programu tudi redno sodelujejo s ponovitvami testiranj.
Strah pred kolonoskopijo je obvladljiv
Splošna ugotovitev srečanja je bila tudi, da je strah pred kolonoskopijo eden izmed pomembnih razlogov, da se ljudje v večjem številu ne odločajo za testiranje. Najpogosteje gre za strah pred bolečino ob izvajanju kolonoskopije, ki pa je v večini primerov odveč, še posebno, če se pacient s postopkom dobro seznani, je nanj pripravljen in mu ob strani stoji razumevajoče strokovno osebje. Ker se pri nas postopek praviloma izvaja brez sedativov, je toliko pomembnejše zagotavljanje nemedikamentoznih metod obvladovanja morebitnih bolečin med kolonoskopijo. “Posamezniki poseg lahko doživljajo kot neprijeten. Bolečina zajema tudi čustvene in vedenjske odzive, ki temeljijo na preteklih izkušnjah in percepcijah bolečine,” je povedala dr. Eeva-Riitta Ylinen in dodala: “Mirno pojasnjevanje medicinskih sester med posegom je ena izmed nefarmakoloških metod, ki lahko zmanjša čustveno komponento bolečine, podeli bolniku občutek nadzora nad situacijo in naredi bolečino znosnejšo.”
 |
| Dr. Eeva-Riitta Ylinen |
Kot je še pojasnila dr. Ylinen, imata poleg prijaznosti osebja pomembno vlogo tudi opozarjanje pacientov, kdaj v postopku kolonoskopije lahko pričakujejo bolečino, ter razlaga pomena pacientovih simptomov in vzroka bolečine.
Nefarmakološke metode lajšanja bolečine
Dr. Eeva-Riitta Ylinen iz Univerze Savonia na Finskem, strokovnjakinja za obvladovanje bolečine med kolonoskopijo, je na Svitovih dnevih predavala o nemedikamentoznih metodah spopadanja z bolečino med presejalno kolonoskopijo, pri čemer je poudarila nekaj izmed njih:
– sproščanje mišic,
– dihalne tehnike,
– sproščen položaj pacienta med opravljanjem postopka,
– masaža (ki lahko zniža krvni pritisk in srčni utrip),
– poslušanje glasbe (zmanjša anksioznost pri pacientih in izboljša njihovo celostno izkušnjo),
– izobraževanje in usmerjanje pacienta (lahko zmanjšata njegovo anksioznost in depresivne občutke pred postopkom),
– stimulacija vidnih in slušnih dražljajev (lahko zmanjša neprijetne občutke v trebuhu).
Primarij Milan Stefanovič, dr. med., spec. intern. gastrologije o kolonoskopiji
Preiskava, s katero s posebno drobno kamero pogledamo v notranjost telesa imenujemo endoskopija, če z endoskopom oziroma kolonoskopom pregledujemo debelo črevo, pa gre za kolonoskopijo. Endoskop je za prst debela upogljiva cev, ki je sestavljena iz številnih optičnih vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na zaslon, kar zdravniku omogoča natančen pregled sluznice debelega črevesa in danke ter odkritje morebitnih predrakavih sprememb – polipov, ki jih lahko med kolonoskopijo tudi odstrani. S tem zdravnik prepreči razvoj raka, odvzeto tkivo pa pa pošlje še na podrobno preiskavo – biopsijo, s katero ugotovijo, ali morda ne gre že za rakave celice.
“Zdravniki imamo danes močen pripomoček za ugotavljanje bolezni debelega črevesa, za katero pravimo, da je zlati diagnostični standard – kolonoskopijo. Gre za varno, zanesljivo metodo preiskave debelega črevesa, s katero ugotovimo morebitne spremembe in lahko tudi povečini terapevtsko ukrepamo. To je seveda prednost pred drugimi diagnostičnimi metodami, kajti če ugotovimo prisotnost polipa, ga lahko tudi odstranimo, lahko opravimo biopsijo večjih sprememb in tako pozneje dobimo tudi podatke o histologiji,” pojasni prim. Milan Stefanovič, dr. med., spec. internist gastroenterolog. “Zelo pomembno pa je, da je bolnik pripravljen – da je črevo očiščeno in je tako preglednost dobra. Če ugotovimo, da je sluznica normalna, da ni nobene patologije, pomeni, da je varen premor do naslednje preiskave debelega črevesa približno 10 let,” še pojasni dr. Stefanovič. Kot poudari tudi v videu, dostopnem na spletni strani Programa Svit, je zelo pomembno spoznanje o pomenu preventive, kajti kolorektalni karcinom oziroma rak debelega črevesa in danke je zelo pogost, vendar je prav pri njem preventivno delovanje zelo uspešno.
Čiščenje je najtežji del preiskave
V nasprotju s pričakovanji za številne paciente kolonoskopija ni najneprijetnejši del preiskave, ampak priprave nanjo, še posebno čiščenje, kar potrjujejo tudi objave na različnih spletnih forumih. “Ponavadi rečemo pacientom, da je čiščenje najtežji del preiskave. Ko se pripravimo, je kolonoskopija v 90 odstotkih primerov neproblematičen in neboleč poseg,” dr. Stefanovič potolaži ljudi, ki bodo imeli prvo izkušno s kolonoskopijo.
Zdravnik bo namreč lahko uspešno opravil kolonoskopijo le, če bo črevo ob preiskavi dobro očiščeno. Če bodo v črevesu ostanki blata, ne bo mogel dobro videti črevesne sluznice, zato bo treba preiskavo ponoviti. Čistost črevesa dosežemo z omejitvijo hrane nekaj dni pred preiskavo in s pitjem posebne tekočine za odvajanje en dan pred njo. Podrobnosti si lahko preberete na spletni strani Programa Svit (www.program-svit.si) in na zloženkah, dostopnih v zdravstvenih domovih, kjer delujejo tudi Svitove kontaktne točke.
Privarčujemo 20 milijonov evrov na leto
Program Svit je idealen primer, kako preventivno delovanje dolgoročno pomembno vpliva tudi na finančno vzdržnost zdravstvene blagajne in skrajšanje čakalnih vrst – kot je na Svitovih dnevih predstavil prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. internist gastroenterolog, FEBGH, je neto letni prihranek ZZZS, zahvaljujoč Programu Svit, po petih letih kar 20 milijonov evrov. Letni stroški zdravljenja bolnikov z rakom DČD pred uvedbo Programa Svit so znašali 45,4 milijona evrov na leto, letni stroški programa Svit pa so okrog 4,4 milijona evrov.
