Zaradi epidemije se je spremenil tudi odnos do hrane. Na Inštitutu za nutricionistiko to spremljajo v okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19, ki se je začela izvajati aprila 2020 hkrati v številnih državah z uporabo primerljivih metod. Podatki so bili že vključeni v mednarodno primerjano raziskavo za ugledno mednarodno revijo Frontiers in Nutrition, v katero sta bili vključeni tudi Danska in Nemčija. Decembra je bila raziskava v Sloveniji ponovljena z uporabo enake metodologije. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Tako aprila kot decembra smo v raziskavo vključili vsakič po preko 600 oseb. Šlo je za panelni vzorec, ki je odražal strukturo prebivalcev Slovenije glede na starost, spol in regijo. Upoštevajoč epidemiološko situacijo smo podatke zbirali na oddaljen način, brez osebnih stikov.
Petina udeležencev zbolela ali v karanteni
Približno petina udeležencev (20%) decembrske raziskave je poročala, da je vsaj en član njihovega gospodinjstva bodisi zbolel za COVID-19, ali pa je bil v izolaciji oz. karanteni. To dokazuje, da je bolezen prebivalce prizadela bistveno bolj kot aprila, ko je bil ta delež bistveno nižji (6%). Opažen trend je skladen z epidemiološkimi podatki za Slovenijo.
Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Zanimivo pa decembrski rezultati kljub temu kažejo na manjšo zaskrbljenost prebivalcev zaradi epidemije, v primerljivi z aprilom, kar se odraža tudi na manj izrazitih spremembah nakupnih in prehranskih navad. Čeprav so decembra prebivalci poročali o višjem subjektovem tveganju za okužbo z novim korona virusom, se je zmanjšal njihov občutek, da bi se lahko okužili v trgovinah z živili. To je po eni strani verjetno povezano s poročano zelo dosledno uporabo zaščitnih mask, hkrati pa se je tudi bistveno zmanjšal občutek tveganja za okužbo s samimi živili oz. njihovo embalažo.«
Dezinfekcija embalaže živil ne vpliva na širjenje virusa
Spremenilo se je tudi ravnanje z živili po nakupu. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Če je preko 40% udeležencev raziskave aprila navajalo čiščenje oz. dezinfekcijo embalaže živil po nakupu, se je tega decembra posluževalo le še 20% udeležencev.« Opažen trend je zelo verjetno povezan z v javnosti večkrat predstavljenimi novejšimi dognanji, da ni dokazov, da bi živila predstavljala pomembno tveganje za okužbo s koronavirusum SARS-CoV-2, ki se pretežno prenaša kapljično in z aerosoli, manj pa preko okuženih površin.
Manj kupovanja hrane na zalogo
Tudi kupovanje večjih zalog hrane se je v drugem valu epidemije zmanjšalo, kar nakazuje na okrepljeno zaupanje potrošnikov v prehransko verigo, ki je bilo načeto ob začetku prvega vala epidemije. Na nakupne navade prebivalcev v drugem valu epidemije so pomembno vplivale tudi okoliščine samoizolacije. Decembra se je v primerjavi z aprilom povsem samo-izoliralo manj prebivalcev, bistveno manjši je bil tudi obseg dela od doma. Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Če smo aprila poročali o skoraj 60% zmanjšani uporabi živilskih trgovin v večjih nakupovalnih središčih, je bilo decembra to zmanjšanje že precej manj izraženo. Obseg naročanja živil na dom se je v primerjavi z aprilom zmanjšal, vendar je bil še vedno enkrat večji, kot pred epidemijo.«
Nakupovanje hrane nič več skrbno načrtovana aktivnost
Do opaznih sprememb je prišlo tudi glede pogostosti in načrtovanja nakupovanja živil. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Medtem ko smo Slovenci pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, je postalo nakupovanje hrane v času prvega vala epidemije bolj skrbno načrtovana aktivnost, največkrat s pomočjo nakupovalnega seznama, in pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Decembra je bila pogostost kupovanja živil že opazno večja, a še vedno manjša kot pred epidemijo. Skrbnost načrtovanja nakupov živil se je zmanjšala, vendar je decembra 40% udeležencev še vedno poročalo, da nakupovalni seznam uporabljajo pogosteje, kot pred epidemijo.«
