Avtor: T.L.
Slaba telesna pripravljenost ima nepričakovano velik in vpliv na zdravje in dolžino življenja, kažejo izsledki študije, ki je zajela moške srednjih let. Med dejavniki za prezgodnjo smrt se glede na ugotovitve slaba telesna pripravljenost uvršča na drugo mesto, in sicer takoj za kajenjem.
Ugotovitev, da aerobne sposobnosti lahko vplivajo na dolžino življenja, sicer ni prebojna ali nova. Številne pretekle epidemiološke študije so pokazale, da je pri ljudeh, ki niso telesno dejavni, tveganje za prezgodnjo smrt večje. Nasprotno pa ljudje z boljšo aerobno kapaciteto živijo dlje. Zadrega glede ugotovitev preteklih študij se skriva v tem, da večina študij spremlja ljudi 10 do 20 let, kar je v primerjavi z življenjsko dobo prekratko obdobje.
V novi študiji, ki je bila objavljena v strokovni publikaciji European Journal of Preventive Cardiology in v kateri so združili moči raziskovalci švedske University of Gothenburg ter drugih ustanov, pa je podana izjemno obsežna baza podatkov, ki jedolgo let spremljala v študijo vključene švedske moške.
V študijo vključeni doživljenjsko
Leta 1963 je skoraj 1000 zdravih 50-letnih moških v Gothenburgu, rojenih leta 1913, privolilo v sodelovanje v študiji, katere del so do dneva svoje smrti. Cilj raziskovalcev je bil, da bi s pomočjo ugotovitev študije bolje razumeli tveganje za različne bolezni (predvsem srčno-žilne) v času posameznikovega življenja.
Moški so tako leta 1963 opravili osnovna testiranja, ki so vključevala merjenje krvnega tlaka, telesne teže, holesterola in zabeležili življenje navade (telesne aktivnosti, kajenje). Štiri leta kasneje, ko so bili moški stari 54 let, so nekateri opravili obsežnejša testiranja, me drugim tudi maksimalne aerobne kapacitete – VO2 max. Raziskovalci so nato razvili matematično formulo, na podlagi katere so ocenili aerobne sposobnosti za druge sodelujoče.
Kaj je VO2 max?
VO2 max oziroma maksimalna aerobna kapaciteta je največja količina kisika, ki jo lahko organizem med aktivnostjo porabi v eni minuti. Z naraščanjem intenzivnosti telesne aktivnosti narašča tudi količina kisika, ki ga telo potrebuje za nemoteno delovanje. Vendar pa se poraba kisika ne more neomejeno povečevati; pri določeni intenzivnosti telesne aktivnosti poraba kisika preneha naraščati. Ta točka označuje maksimalno aerobno kapaciteto.
Aerobna kapaciteta je za raziskovalce zanimive, ker nanjo vpliva tako genetika kot tudi življenjski slog. Del naše VO2 max namreč podedujemo od staršev, večina naše vzdržljivosti pa je povezana z življenjskim slogom. Sedeč slog življenja ima negativni vpliv na VOX max, enako prevelika telesna teža. Telesna vadba ima pozitiven vpliv.
V skupini moških srednjih let so se aerobne kapacitete gibale od manjših do zelo visokih in so v splošnem odražale to, kar so o pogostosti ukvarjanja s telesno vadbo raziskovalcem v intervjuju povedali že sami moški. Pri moških, ki so redko telovadili, so raziskovalci tudi zabeležili manjše vrednosti V02 max.
Da bi ugotovili vpliv telesne vadbe na dolžino življenja, so raziskovalci moške, stare 54 let, razdelili na tri skupine: tiste z manjšo, srednjo in večjo aerobno kapaciteto ter jih spremljali skoraj 50 let. V tem času so vsi živeči enkrat na deset let opravljali testiranja. Raziskovalci so tudi spremljali smrti med moškimi glede na nacionalne registre.
Največji vpliv na dolžino življenja ima kajenja
Raziskovalci so primerjali tveganje za relativno zgodnjo smrt z različnimi zdravstvenimi parametri (VOX max, krvni tlak, holesterol, kajenje). Nič kaj presenetljiva je ugotovitev, da je imelo kajenje največji vpliv na dolžino življenja moških. Je namreč bistveno skrajšal življenja. Vendar pa slaba aerobna kapaciteta ni zaostajala veliko.
Pri moških iz skupine z najslabšimi vrednostmi VO2 max je bilo tveganje za prezgodnjo smrt za 21 odstotkov višje v primerjavi s tistimi, ki imajo srednjo aerobno kapaciteto in skoraj 42 odstotno večje od telesno najboljše pripravljenih.
Slaba telesna pripravljenost je po negativnem vplivu na zdravje prehitela celo visok krvni tlak in holesterol: telesno dobro pripravljeni moški s povišanim krvnim tlakom ali relativno nezdravimi vrednostmi holesterola so namreč živeli dlje časa od moških v slabi telesni kondiciji ter običajnimi vrednostmi krvnega tlaka in vrednostmi holesterola.
Študija je nakazala povezavo med slabo telesno pripravljenostjo in krajšo življenjsko dobo. Ni in ne more pa dokazati vzročne povezane med obema ali pojasnili, kako lahko VO2 max vpliva na življenjsko dobo. So pa ugotovitve potrdile domneve raziskovalcev, da se s krepitvijo telesa in boljše telesne pripravljenosti zmanjšuje tveganje za nastanek številnih kroničnih bolezni.
Foto: Profimedia