Kako se ubraniti zbolevanja čez zimo?

Avtor: Mojca Šimenc

V hladnejših dneh postanemo dojemljivejši za okužbe dihal, ki jih povzroča skoraj dvesto virusov. Ali in kdaj bomo zboleli, je odvisno od našega imunskega sistema. Kako ta deluje in kaj moramo vedeti, da ne bomo zboleli?

Imunski sistem večino svojega dela opravi brez naše vednosti in odbije na desetine poskusov vdora sovražnih mikrobov v telo vsak dan. »Delovanje imunskega sistema je zelo zapleten sistem. Sestavljajo ga organi, tkiva, celice in posamezne molekule, snovi, ki jih celice izdelujejo ali izločajo. 

“Ključna naloga in največji izziv imunskega sistema je razlikovanje med tujimi in lastnimi celicami oziroma molekulami.”

Navadno naj bi samo telesu tuje celice in molekule (to so s skupnim imenom antigeni) sprožile imunski odziv organizma. Kadar tak odgovor sprožijo telesu lastne sestavine, govorimo o avtoimunih boleznih (npr. revma, luskavica, avtoimuno vnetje ščitnice, Crohnova bolezen …,« za uvod razloži asist. dr. Nena Kopčavar Guček, specialistka družinske medicine in predavateljica Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Koža in sluznice prve na udaru mikrobov

Sovražni mikrobi v naše telo poskusijo vdreti skozi kožo in sluznice, zato je tam »nameščena« tudi naša prva obrambna linija.

»Sluznice v očeh, nosnicah, ustih, spolovilu, črevesu predstavljajo naravna vstopna vrata v organizem (v nasprotju z okužbami, ki nastanejo kot posledica posegov, vbodov z iglo, poškodb …). Stražarji, ki na mikroogranizme prežijo na sluznicah, se imenujejo fagociti. To so velikanske celice, ki s pomočjo posebnih beljakovin, tako imenovanega sistema komplementa, uničijo tuje mikroorganizme in jih preprosto požrejo,« pojasnjuje asist. dr. Nena Kopčavar Guček in nadaljuje:

»Višje razviti organizmi, kot smo sesalci, smo sposobni proizvajati tudi protitelesa, ki nas zaščitijo proti že znanim antigenom. Primer so na primer protitelesa proti noricam, ki ob prebolevanju te bolezni nastanejo v našem imunskem sistemu. Ta protitelesa nas ščitijo pred možnostjo ponovne okužbe z virusom noric (virus Varicella zoster), zato jih prebolimo le enkrat. Zaščitna telesa proti okužbam lahko pridobimo tudi na druge načine, na primer s cepljenjem. Dojenček pa jih lahko dobi z dojenjem.«

Kako zmanjšati tveganje, da bomo zboleli

Virusi v telo običajno vdrejo tako, da vdihnemo zrak s kapljicami, v katerih so, ali pa se dotaknemo okuženih površin in si jih zanesemo v usta. Naselijo sluznice, v katerih se žile razširijo, da omogočijo boljši dostop celicam imunskega sistema. Za ljudi z dobrim imunskim sistemom se tu zgodba največkrat konča. Vsiljivec je odstranjen, ne da bi sploh občutili resne bolezenske znake. Pri ljudeh, pri katerih imunski sistem deluje slabše, je manj izvežban ali celo okvarjen, pa se težave šele začnejo.

“Imunska odpornost je nekaj, kar gradimo vsakodnevno, dolgo in vztrajno, čudežnih receptov in kratkoročnih rešitev pa pravzaprav ni.”

»Najbolj smiselno je, da vse leto skrbimo za zdravje in krepimo odpornost, a jeseni in pozimi, ko menjamo letni čas in je hladno, brez sonca, je dobro še dodatno poskrbeti za ustrezno preventivo. Več se zadržujemo v zaprtih prostorih, v katerih je možnost za prenos okužb večja,« pojasnjuje Nena Kopčavar Guček in poudari ukrepe, s katerimi tveganje za to, da bomo zboleli, zmanjšamo: 

»Tudi pozimi ostanimo telesno aktivni. Načrtujmo aktivnosti tudi zunaj, na svežem zraku, ne samo v telovadnicah in drugih zaprtih prostorih. 20-minutni sprehod bi bil kar primerna rutina, enkrat tedensko pa mogoče malo daljša in zahtevnejša vadba. Pogosto umivanje rok je učinkovit ukrep, saj se kapljice z rok lahko prenesejo tudi na denar, plačilne kartice, ključe in na druge predmete v skupni uporabi. Pri kihanju in kašlju si zaslonimo usta s hrbtiščem dlani ali komolcem. Uporabljajmo papirnate robčke, ki jih ne odlagamo po površinah, na primer na jedilnih in delovnih mizah, pultih … Če smo prehlajeni, ostanimo doma: s tem zaščitimo sebe in druge. Občutljivi naj se pozimi izogibajo množičnih prireditev v zaprtih prostorih.«

                                  Super učinkovito zdravilo zoper gripo iz domače kuhinje – recept najdete TUKAJ

Trening imunske odpornosti

Ali na to, kako deluje naš imunski sistem, lahko vplivamo tudi sami? Je imunski sistem nekaj, kar lahko treniramo, in če da, kako? »Vprašanje je zanimivo. Mogoče bi celo res lahko rekli, da odpornost lahko »natreniramo«, podobno kot dobro telesno pripravljenost, ki jo vzpostavljamo in vzdržujemo s stalno vadbo. Imunska odpornost je nekaj, kar gradimo vsakodnevno, dolgo in vztrajno, čudežnih receptov in kratkoročnih rešitev pa pravzaprav ni. Na hitro »natrenirati« se je ne da. Kot se za maraton obrestuje temeljita, dolgotrajna in vztrajna vadba, je tudi dobra odpornost rezultat vsakodnevnih prizadevanj,« pojasnjuje Nena Kopčavar Guček in nadaljuje: 

»Dobra telesna odpornost sloni na preprostih temeljih: na zdravi, raznoliki in mešani prehrani, na primerni količini spanja, redni telesni dejavnosti in na učinkovitem mehanizmu spoprijemanja s stresom. Seveda pri tem igrajo pomembno vlogo tudi življenjsko in delovno okolje (na primer onesnaženost okolja, delo v območju sevanja …) ter življenjski slog. Kajenje, čezmerno uživanje alkohola in drog, debelost ali prenizka telesna teža, premalo gibanja … močno slabijo imunski sistem in s tem zmanjšajo odpornost.«

Imunski sistem in starost

Staranje običajno enačimo s pešanjem fizičnih zmogljivosti, slabše delujočimi organi in z upadom miselnih sposobnosti. Kako pa staranje vpliva na delovanje imunskega sistema in ali res drži, da smo samo zato, ker smo upihnili nekaj svečk več, vnaprej »obsojeni« na pogostejše zbolevanje? »Odpornost se res nekoliko znižuje (tudi) s starostjo (pojav se imenuje imunosenescenca), zato na primer starostniki pogosteje obolevajo za pljučnico kot zapletom pri gripi. Gre za zmanjšani odziv na okužbo: protitelesa ob okužbi se tvorijo počasneje in dosežejo nižjo raven kot pri mlajših posameznikih, vendar je življenjski slog, kot že rečeno, najodločilnejši dejavnik odpornosti,« za konec pojasni Nena Kopčavar Guček.

Mikrobiota in imunski sistem

Dolgo časa je veljalo, da so mikroorganizmi v črevesju pomembni predvsem za prebavo. Nova spoznanja dokazujejo, da so izjemno pomembni tudi za delovanje imunskega sistema ter da vplivajo na možgane in vedenje. Povezavo imenujemo os mikrobiota – črevesje – možgani, vključuje pa avtonomno živčevje, žleze z notranjim izločanjem in imunski sistem. Čeprav os mikrobiota – črevesje – možgani deluje brez naše volje, nanjo lahko zelo vplivamo sami. 

“Mikrobiota je dinamičen sistem, ki se neprestano spreminja in imunskemu sistemu pomaga na več načinov.”

Mikroorganizmi, ki naseljujejo črevo (in ki jih je res ogromno – desetkrat več kot telesnih celic), skrbijo za pravilno delovanje črevesne pregrade oziroma zmanjšujejo njeno prepustnost ter tako povzročiteljem bolezni otežijo prehod v krvi. Spodbujajo nastanek imonuglobulina A in protivnetnih beljakovin ter zavirajo vnetne citokine. 

Prehrana in zdravila pomembno vplivajo na sestavo mikrobiote. Najbolje je raziskan vpliv probiotikov – živih organizmov, ki so v različnih vrstah hrane, in antibiotikov – zdravil za zdravljenje bakterijskih okužbe. Probiotiki našemu zdravju koristijo, pri drugih je ravno nasprotno: poleg bolezenskih uničujejo tudi koristne bakterije v črevesju, kar ima negativni vpliv na imunski sistem in možgane. 

Podobno negativno kot antibiotiki na mikrobioto vpliva tudi stres. Študije na laboratorijskih živalih so pokazale, da imajo miši, ki ob rojstvu niso bile izpostavljene bakterijam, slabši delovni spomin in se intenzivneje odzivajo na stres. Izkazalo se je tudi, da dodajanje probiotikov zvišuje raven tistih maščobnih kislin (AA in DHA) v telesu, ki preprečujejo sistemsko vnetje. Zadnje pa je, kot vemo, eden najpomembnejših vzrokov za nastanek kroničnih bolezni.  

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj