Genske napake, zaradi katerih se nekateri geni izrazijo, drugi pa ne, vodijo v stanja, s katerimi brez težav živimo vse življenje, pa tudi v hude bolezni. Izrazijo se kmalu po rojstvu (in tudi pred njim) ali pa...
Gensko zdravljenje z metodo CRISPR urejanja genov bo prineslo dolgotrajno dobrobit tudi za bolnike s cistično fibrozo (CF).Foto: Bigstock
Pristop, za katerega so raziskovalci ustvarili posebne dostavne lipidne nanodelce, omogoča vstavljanje CRISPR mehanizma...
Vitki ljudje slabše občutijo lahkoto in imajo nadpovprečno hiter metabolizem.
Izvleček iz lubja obmorskega bora učinkovito zdravi sindrom nemirnih nog. Foto: Bigstock
Simptomi sindroma nemirnih nog se najbolj pogosto pojavijo zvečer ali ponoči, običajno pri sedenju ali ležanju v postelji – ko se...
Keratokonus je bolezen, ki se pojavi, ko se roženica stanjša in postopoma izboči navzven v stožčasto obliko, kar lahko povzroči slepoto. Rešitev je presaditev roženice.
UZ obliži so nova neinvazivna metoda za prikaz delovanja notranjih organov. Brez prekinitev delujejo 48 ur.
Depresije ne povzroča kemično neravnovesje v možganih. Večina antidepresivov je selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI).
Tudi v jeseni življenja je treba ohraniti stik s knjigami. Foto: Bigstock
Kako približati čudoviti svet, skrit v knjigah vsem tistim, ki ga sami ne morejo odkrivati? Za to so poskrbeli na...
V Sloveniji velja »Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok« (zelo podoben zakon velja tudi na Hrvaškem). V njem se med drugim uporablja termin »Umetna prekinitev nosečnosti«, ki pa je v zadnjih dneh, predvsem s strani hrvaških kolegov precej zlorabljen pojem. Vsekakor namen tega zakona ni urejanje prekinitve nosečnosti v smislu sprožitve (indukcije) poroda kar tako, ampak urejanje prekinitve nosečnosti v smislu dokončanja nosečnosti, ki vodi v prekinitev nosečnosti s smrtjo ploda.
Evropski raziskovalni svet (ERC) je objavil dobitnice in dobitnike projektov za leto 2021, med katerimi sta tudi profesorica in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, astrofizičarka prof. dr. Maruša Bradač in matematik, akademik prof. dr. Franc Forstnerič. Raziskovalca bosta za projekta pridobila sredstva v skupni vrednosti več kot 3,5 milijona evrov.