O specifikah prehranske in histaminske intolerance, razlogih zanjo, genetski pogojenosti, terapevtski obravnavi idr. smo se pogovarjali s prof. dr. Emo Mušič, dr. med., spec. internistko, alergologinjo in pulmologinjo.
Kot pojasnjuje prof. dr. Ema Mušič, se inhalacijska alergija v Evropi zmerno umirja, prehranska alergija in intolerance hranil ter pijač pa še vedno naraščajo, zlasti pri odraslih. »Ob dejstvu, da je alergijski dogodek preplet dednih dejavnikov v telesu, kulture in načina pridelave živil, življenjskega sloga, danes niti ne vemo, kaj vse v telo vnašamo. Kupujemo krompir s Cipra, mandarine iz Španije, solato iz Makedonije, izvora uvoženega mesa največkrat niti ne izvemo. Pri genetsko obremenjenih osebah, kjer so v družini alergije, pa se telo na zaužite snovi odziva v obliki preobčutljivostnih reakcij.« Pri tem je prav tako treba izpostaviti dejavnik sodobnega načina življenja in dela, povezanega s preobremenitvami, stresom, pretiranimi ambicijami, kar se vse lahko kaže tudi v občutljivem ravnotežju imunskega sistema. Kot rezultat se pojavijo škodljivi učinki histamina, ki se v opisanih pogojih izraziteje pojavlja, lahko pa se razvije tudi alergijsko ali celo kronično vnetje, zlasti če se izpostavljenost neznanim snovem ponavlja.Kdaj je preobčutljivostni odziv znak za alarm.
Kot pojasnjuje prof. dr. Ema Mušič, se inhalacijska alergija v Evropi zmerno umirja, prehranska alergija in intolerance hranil ter pijač pa še vedno naraščajo, zlasti pri odraslih.
Reakcijo specifičnih protiteles s spoznanim alergenom in alergijski proces, v katerem nastaja preobilica histamina, ki ga spremljajo značilni alergijski učinki, strokovnjakinja opiše: »Pojavijo se srbenje, izpuščaj kot koprivnica, razširjenje malega ožilja z znižanjem krvnega tlaka, večja prepustnost žilnih sten s pojavom oteklin, dušenje zaradi otekle sluznice dihalnih poti, prebavne motnje, kot so bruhanje, diareja, pospešen srčni utrip. Odvisno od sproščenega ali zaužitega histamina v hranilu se lahko pojavi le posamezni ali nekaj od opisanih dogodkov. Kadar je reakcija zelo intenzivna, govorimo o najtežji, sistemski alergijski reakciji ali anafilaksiji, ki je različno intenzivnih stopenj in zahteva urgentno ukrepanje. Tedaj tudi gre za alarm.«
V nadaljnji obravnavi je nujno prepoznati vzročno snov – alergen, ki je bolnik nikdar več ne sme zaužiti: »Če v telesu ni znakov senzibilizacije, gre torej za snov, ki brez prisotnih specifičnih protiteles spodbudi sproščanje histamina iz telesnih celic na neimunološki način. Snovi, ki so vzrok intolerance, je mnogo več kot alergenov, ki se senzibilizirajo in so vzrok imunološke alergijske reakcije.«
Metode za dokazovanje alergena v hrani
Kot pojasnjuje prof. dr. Ema Mušič, so te danes široko dostopne in ozko specifične. V medicini se uporabljajo kožni testi alergije, laboratorijsko iskanje specifičnih protiteles, tudi vzburljivost imunsko odzivnih celic v bolnikovi krvi. Dodaja, da je snovi za intoleranco težje in nevarneje dokazovati, saj je treba uporabiti zelo specifične in postopkovno zahtevne provokacijske teste v klinični alergološki ustanovi. »Osnovna metoda pred tem je dobra alergološka anamneza o družini, redosledu zaužite hrane, časovnem razmerju od obroka hrane z alergenom do nastopa omenjenih dogodkov. Danes pri alergijah redkeje kot nekoč iščemo iglo v senu, saj so po dobri anamnezi na voljo specifične imunološke in klinične metode. Zelo redko se tudi konča z opredelitvijo prestane anafilaksije na neznano snov. Imunološki, k alergijam usmerjeni laboratorij lahko dokaže specifični alergen ali skupino le-teh, če mu posredujemo klinično pomembne podatke. Prav tako so na voljo specialne laboratorijske tehnike za iskanje specifičnih protiteles razreda IgE v krvi, za dokazovanje vzburljivih krvnih celic po izpostavljenosti kritičnemu alergenu itn.«
O morebitni povezanosti preobčutljivostne reakcije na določena živila z dedno motnjo je strokovnjakinja povedala, da se zmožnost alergijskega reagiranja večinoma podeduje, vendar pa je, kot pravi, določena bolezen ali zdravilo tako spremenilo imunski sistem, da ta iznenada postane bolj vzdražen. Previdnost velja tako pri izbiranju življenjskega in delovnega okolja kot pri organiziranju in vodenju prehranske kulture, ki upošteva izogibanje mogočim alergenim snovem.
Histaminska intoleranca
Ko govorimo o alergijah, se težko ognemo vprašanjem histamina, kemično biogenega amina, prisotnega v telesnih celicah, ki je tudi naravna komponenta v mnogih hranilih. Ta, kot je pojasnila prof. dr. Ema Mušič, nastaja iz aminokisline histidin in ima pomembno vlogo v imunskih procesih, v nevrološkem sistemu in pri vnetjih. »Posebno vlogo igra v tkivu, kjer je nastal in se sprostil iz imunskih celic (mastocitov in bazofilnih levkocitov), na katera vezišča celičnih površin se je vezal. V teh okoljih lahko povzroči posamezne ali več mogočih histaminskih učinkov. Poleg v telesu nastalega endogenega histamina ga vnašamo tudi s hrano in pijačo. Če endogeni sodeluje v regulaciji zdravih procesov, je lahko od zunaj vneseni histamin preobilen, procesi za njegovo razgradnjo pa so preveč šibki. Tako nastane histaminska intoleranca.«
Nadalje prof. dr. Mušičeva pojasnjuje, da endogeni in od zunaj vneseni histamin razgrajujeta dva encima, in sicer diaminooksidaza (DAO) in histamin-N-metiltransferaza (HNMT). Kadar sta okvarjena ali odsotna, je histamina v telesu preveč in pojavijo se histaminski učinki, podobno kot pri alergiji. »Prirojeno pomanjkanje DAO je skrajno redko, pridobljenega pa je nekaj več. Encim DAO lahko okvarijo nekatera zdravila, pri čemer moramo posebej skrbno izbirati sočasna zdravila. Zdravila, ki inaktivirajo DAO, so metamizol, propafenon, verapamil, teofilin, izoniazid, amyzol, klavulanska kislina, ambroxol, aspirin, cimetidin, nesteroidni antirevmatiki, cefuroxim, ciprofloxacin idr.«
Klinični pojavi
Presežena količina histamina v telesu lahko po besedah strokovnjakinje povzroči kolike, drisko, pirozo, rinitis, astmo, kašelj, koprivnico, tahikardijo, aritmijo, migreno, nauseo idr. Težavo se v prvi vrsti rešuje z opustitvijo hranil, ki vsebujejo velike količine histamina. »Pred obroki hrane je treba zaužiti zdravilo, ki vsebuje manjkajoči encim DAO, kar je na voljo tudi v naših lekarnah, dobre izkušnje v praksi pa so tudi z brezhistaminsko dieto. Če problem histaminskih učinkov vztraja tudi ob strogi dieti, se priporoča specifična imunoterapija kritičnega alergena, da se doseže čim manj možnosti za alergijsko reakcijo s histaminemijo. Histaminska intoleranca je večkrat prisotna pri vnetnih črevesnih boleznih, ko je motena sinteza DAO v črevesni sluznici.« Kot je dodala, je treba raven encima DAO v krvi meriti vsaj enkrat na leto. Endogeni histamin iz naših celic ne dosega nivoja, ki bi bil problematičen, gre le za endogene regulacije.
O ozdravljivosti prehranskih alergij je povedala, da so te ozdravljive, če je jasno razkrit vzročni alergen, ki se mu bolnik strogo izogiba, posvet in diagnostika pa sta potrebna v specifični alergološki ustanovi. Sami prispevamo k rešitvi težave z natančnim zapisovanjem, kdaj in po katerem hranilu ali pijači ter po kolikšnem intervalu so nastopili simptomi, o čemer tudi poročamo alergologu.
Posledice nezdravljenja prehranske in histaminske intolerance
Ob nepoznavanju vzroka se po besedah prof. dr. Mušičeve problem ponavlja in širi paleto histaminskih učinkov. Ogroža nas lahko pojav nenadne nevarne anafilaksije s šokom, ki je lahko kritičen. Natančno je namreč treba dognati, česa res ne smemo več zaužiti in se tega dosledno držati. Pri kroničnih črevesnih boleznih je vredno pomisliti tudi na prehransko alergijo, pri močnih migrenah in artralgijah oziroma bolečih sklepih prav tako.
Prehranski alergiji po simptomih podobna dodatna stanja strokovnjakinja dodaja še laktozno intoleranco, ki se jo dokaže s provokacijskim testom v alergološki ordinaciji. Simptomi nastopijo samo v prebavilih in po uživanju mleka brez laktoze izzvenijo. Prav tako velja omeniti celiakijo, ki predstavlja preobčutljivost za gluten, fruktozno malabsorpcijo in psevdoalergijo na hrano oziroma intoleranco na dodatke k hranilom, kot so aditivi, konzervansi, barvila, sredstva za okus itn.
