Državni zbor bo odločal o tem, ali se nam obeta privatizacija lekarn, kar bi zelo vplivalo na strokovno neodvisnost farmacevtskih strokovnih delavcev.
Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.
Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Več škode kot koristi za državljane
Predlog novele, ki nadaljuje zakonodajno pot, prinaša več škode kot koristi za državljane. »Mreža lekarn in s tem enakopravna dostopnost je ohranjena, zakonodajno pot nadaljuje le sprememba, ki uzakonja pravico javnemu zavodu, da ima v svoji organizaciji veletrgovca in enako pravico daje tudi občinam. Morebitne spremembe obstoječega zakona, ki je dober in ustrezen, bi pripeljale do katastrofalnih posledic.
Kot kaže praksa tistih evropskih držav, ki so dopustile vertikalno povezovanje, se bo povečal vpliv na strokovno neodvisnost magistrov farmacije, vključno s pritiski na pospeševanje prodaje zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil, kar negativno vpliva na javno zdravje. Veljaven Zakon o lekarniški dejavnosti je osredotočen na skrb za paciente in javno zdravje ter na strokovno neodvisnost farmacevtskih strokovnih delavcev, zato je nesmiselno in obenem nedopustno, da bi ga spreminjali,« je izpostavila mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Neenakost med deležniki, ohranita se le dva veletrgovca
Če bo sprejet člen, ki dovoljuje t. i. vertikalno povezovanje, a le v eno smer, bo to pomenilo, da se ohranita LL Grosist in Farmadent. Samo po sebi to ni težava, saj obstoječi veletrgovci zagotavljajo dobro preskrbo z zdravili v Sloveniji. Težava je torej v tem, da predlagane spremembe uzakonjajo neenakost med deležniki v preskrbi z zdravili na debelo. Zato je pričakovanje, da se bo v nadaljevanju zakon v tem delu spremenil, realno.
Konkretne spremembe v praksi
V praksi bi to pomenilo, da na področje izvajanja javne zdravstvene službe vstopijo gospodarske družbe. Upravičeno se bojimo (kar kaže praksa drugih evropskih držav, v katerih je vertikalno povezovanje dovoljeno), da to vodi v privatizacijo lekarn in da bo lastnik vplival na strokovne farmacevtske delavce, tako da bodo ti pacientom morali ponujati tista zdravila brez recepta in druge izdelke, ki se lastniku bolj splačajo in ne tista, za katere farmacevti menijo, da so za pacienta najprimernejši. Temu v Lekarniški zbornici Slovenije nasprotujejo.
Lekarne v manjših krajih
»Zakonodajna pot novele še ni končana. Stroka ves čas zagovarja pomen dostopnosti do zdravil in lekarniških storitev vsem prebivalcem. Poskrbeti moramo tudi za najbolj ranljive skupine. To so predvsem starejši, ki živijo v oddaljenih krajih. Zato se strinjamo s predlogom, da se omogoči odpiranje lekarn v krajih, ki imajo zdravnika, nimajo pa še lekarne. Ne dovolimo, da se uniči tisti del zdravstva, ki zelo dobro deluje,« je še dodala mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
