Avtor: Sanja Vilfan Švajger
Sladkorna bolezen sprva nič ne boli, ko do tega pride, pa so težave že resne, opozarja diabetolog Matej Završnik, dr. med., z Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo UKC Maribor, ki poudarja, da ima diabetik v Sloveniji vse možnosti, da ima kronično bolezen odlično urejeno, a brez sodelovanja bolnika ne gre.
Čeprav imamo vedno nova strokovna dognanja ter učinkovitejše in varnejše terapije, se koncept zdravljenja sladkorne bolezni ni spremenil. Sladkorni bolnik ima vajeti nadzora nad urejenostjo kronične bolezni predvsem v svojih rokah in brez ustrezne samodiscipline mu bo sladkorna bolezen prej povzročila zdravstvene zaplete. Diabetes je namreč izjemno resna bolezen, ki organizem dodobra pretrese. Veliko se jih tega ne zaveda, in to kljub vlaganju velikega truda zdravstvenih timov v izobraževanje bolnikov v njegovo poznavanje bolezni. Pa bi se morali, vztraja diabetolog Završnik: »Čeprav ima sladkorni bolnik v Sloveniji res dobro podporo zdravstvenega tima, se mora diete držati sam. Vsak dan je sam s seboj, tisti, ki so že na inzulinu, morajo vsak dan sprejemati odločitve, koliko in kaj bodo pojedli, koliko inzulina si bodo vbrizgali, kakšne fizične napore bodo imeli. To je najtežje, ker gre za obilico odločitev. Precej več odločitev, kot jih povprečen zdrav prebivalec podobne starosti dnevno v povprečju sprejema. Te odločitve so včasih naporne. Diabetes je nerodna bolezen – srčni bolnik odide h kardiologu in ta ga opremi z ustrezno terapijo, ki jo bolniki v strahu za svoje življenje večinoma upoštevajo. Pri diabetesu pa je drugače. Bolnik, ki se ne spozna z vsaj osnovnimi dejstvi sladkorne bolezni, se mogočih nevarnosti ne zaveda. Zdaj, ko lahko izmerimo vrednost HbA1, imamo realnejšo sliko o tem, koliko je znašal bolnikov povprečni krvni sladkor v zadnjih treh mesecih oziroma kako bolniki dejansko nadzorujejo sladkorno bolezen.«
Bolnika je treba obravnavati celostno
Ob prvi obravnavi bolnika s sladkorno boleznijo so potrebni celostna diagnostična obravnava za opredelitev sladkorne bolezni, odkrivanje prisotnosti zapletov in pomoč pri oblikovanju načrta zdravljenja. Seveda pa je celostno obravnavo treba voditi tudi v toku zdravljenja. Pod celostno obravnavo bolnika ne razumemo samo čim boljše ureditve krvnega sladkorja in skrbnega presejanja na morebitne kronične zaplete, povezane s sladkorno boleznijo, ampak moramo pozornost usmeriti tudi na ravni krvnih maščob, urejenost krvnega tlaka, druge bolezni, ki lahko otežujejo zdravljenje sladkorne bolezni.
|
Preberite še ►► Sladkornega bolnika naj hkrati pregledajo kardiolog, nefrolog in diabetolog |
Pomemben del oskrbe bolnika s sladkorno boleznijo je zdravstvena vzgoja za samooskrbo bolezni, ki vključuje izobraževanje o zdravem življenjskem slogu, za sladkornega bolnika ustrezni prehrani in o zadostni telesni dejavnosti. Izobraževanje je treba občasno ponoviti, kajti kot vsi tudi sladkorni bolniki pozabljajo in pomembna pravila o vodenju svoje bolezni »izgubijo« v vsakdanjem tempu življenja.
Večina sladkornih bolnikov slej kot prej potrebuje zdravljenje z zdravili – s peroralnimi antihiperglikemiki. To se zgodi toliko prej, če ne »preskočijo prve ovire« v zdravljenju sladkorne bolezni, o kateri smo govorili zgoraj. Zdravljenje je treba ves čas nadgrajevati ali stopnjevati, kajti sladkorna bolezen je progresivna bolezen. Zdaj imamo možnost zdraviti s hormonom v obliki injekcij, ki pa ni inzulin. Gre za agoniste receptorjev za GLP-1, ki imajo ugoden vpliv na nižanje telesne teže. Če so izčrpane druge možnosti, uvedemo inzulinsko terapijo. Bolniki nerazumno dolgo odlašajo privolitev v uvedbo inzulinske terapije. Imajo strah. Bojijo se, da je to »končna postaja«, zelo zapletena terapija, ki je ne bodo obvladali, zelo boleča terapija … Kot vemo, je strah »zunaj prazen in noter ga nič ni«.
Antidiabetik, ki ga predpisujejo tudi kardiologi in nefrologi
Pred letom dni smo pisali o novem zdravilu za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, empaglifozinu, in zelo dobrih rezultatih, ki jih je izkazala klinična raziskava, namenjena oceni srčno-žilne varnosti (EMPA REG – Outcome). Rezultati so presegli pričakovanja, kajti zdravilo je pokazalo zmanjšanje tveganja celokupne srčno-žilne umrljivosti in predvsem izrazito zmanjšanje potrebe po bolnišničnem zdravljenju srčnega popuščanja. Zelo zanimivo je, da prav nihče ni znal pojasniti, kako lahko zdravilo v sorazmerno zelo kratkem času izkaže omejene dobrobiti, predstavljene v raziskavi. To je spodbudilo cel kup novih hipotez in predvsem novih raziskav za pojasnitev ugodnih učinkov zdravila. Prednost zdravila v pogledu zdravljenja sladkorne bolezni je, da se lahko kombinira z vsemi obstoječimi oblikami terapije in da ne »izčrpava« celice otočkov trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin.
Njegov učinek na zniževanje krvnega sladkorja upada z zmanjševanjem ledvične funkcije, zato ni primeren za starejše bolnike, pri katerih je ledvična funkcija izraziteje okrnjena. Z načinom delovanja je povezan tudi »bolj sladek urin« ter zato pogostejša vnetja spolovila in urinarni infekti. Ob zniževanju krvnega sladkorja vse bolj spoznavamo tudi druge prednosti, ki jih ponuja to zdravilo. Lahko ga predpiše tudi kardiolog, če se izkaže za potrebno in so izpolnjeni pogoji za to. Empagliflozin so v svoje smernice kardiologi že vključili. Zelo zanimiv je tudi nefrologom, in sicer zaradi zaščite ledvične funkcije in vsaj po do zdaj zbranih podatkih ugodnega vpliva na diabetično nefropatijo.
Foto: Bigstock
