V zadnjih tednih smo priča širjenja koronavirusa SARS-CoV-2 na način, kot ga nismo izkusili še nikdar prej. Teoretično nenevarna okužba, pri kateri dolgoročnih posledic sicer še ne poznamo, saj gre za nekaj novega, je zaprla šole, podjetja in meje. Upravičeno? Znanost pravi – ne. Politika pravi – da.
Zdravstvene inštitucije so tiste, ki jim ljudje v nepričakovanih razmerah – kar pandemija in v Sloveniji razglašena epidemija vsekakor sta, najbolj zaupamo. Ravnamo se po njihovih navodilih in upoštevamo priporočila, ki nam jih dajejo. Kaj pa, če se izkaže, da tisto, kar nam posredujejo, ne drži?
Kako hitro pri nas zbolevamo za covid-19?
Sloveniji, ki je z ukrepi zoper širitev koronavirusa SARS-CoV-10 precej zamudila, se dogaja scenarij, ki si ga ni želela. Po številu na novo zbolelih na 100 tisoč prebivalcev se počasi prebijamo na svetovni vrh. Število okuženih je po podatkih NIJZ včeraj (12. marec 2020) do 14. ure znašalo 89. Mednarodni podatki kažejo precej več: najmanj 96.
Zaradi razglašene epidemije naše trgovine postajajo prazne, ljudje si delamo zaloge za čas, ko bomo za teden ali dva ostali doma. Slovenija ima sicer odlične pogoje za samooskrbo, ki bi nam zdaj prišla še kako prav, ampak – slednja v preteklosti politično (in posledično gospodarsko) ni bila zanimiva.
Zaupanje pomembno, sicer ravnamo po svoje
Ko ljudje ne verjamemo več inštitucijam, ravnamo po svoje. Ne tako, kot bi bilo optimalno, ampak v luči pričakovanja najslabšega možnega izida. Stroka to dobro pozna in ima na voljo številne modele, s katerimi je mogoče preigrati vse mogoče scenarije ter izbrati optimalnega. Tako iz vidika zbolevanja kot iz vidika vsega, kar iz tega sledi.
Ena od pomembnih spremenljivk v teh modelih je zaupanje v politiko ter v ljudi, ki ključne institucije zastopajo navzven. V primeru bolezni sta to Ministrstvo za zdravje ter NIJZ. Verjamemo jima in zaupamo informacijam, ki nam jih posredujeta. Sledimo tistemu, kar nam velevata. Če je to zaupanje porušeno, vlak, ki je do tedaj – čeprav izjemno obremenjen, še uspešno vozil po postavljenih tirih, skrene.
Potencial virusa SARS-CoV-2
Stroka pravi, da ima virus SARS-CoV-2 potencial, da se razvije v bodisi nekaj še bolj usodnega, kot je sedaj – ko umre okrog 3 odstotke okuženih, bodisi v nekaj praktično neškodljivega, kar bo sobivalo z nami. Stroka tudi priznava: ne vemo, kaj se bo zgodilo. Iz evolucije poznamo številne primere, ko so sprva usodni virusi sčasoma mutirali v obliko, ki nam ne škodi, ampak celo pomaga. Ali bo tudi v tem primeru tako, ne ve nihče. Najnovejše raziskave sicer kažejo, da je virus mutiral v oblike, ki so sicer še bolj prenosljive, vendar tudi bistveno manj nevarne.
Virus že mutiral, krožita vsaj dva seva
Trenutno v populaciji krožita vsaj dva seva koronavirusa SARS-CoV-2. Bolj agresiven sev je prisoten pri 70% testiranih ljudi, piše v študiji, ki so jo skupaj izvedli raziskovalci Univerze Peking ter Inštituta Pasteur iz Šanghaja. Agresivni sev novega koronavirusa SARS-CoV-2 so poimenovali “tip L”, manj razširjeno različico pa “tip S”. Avtorji študije sicer opozarjajo, da so bili podatki, ki so jih imeli na voljo v raziskavi, “zelo omejeni, zato so potrebna nadaljnja spremljanja, da bi razumeli razvoj virusa.”
