Staranje je nekaj, kar nas neobhodno doleti, proces pa se začne že ob rojstvu. Ga lahko kakorkoli zaustavimo in ali lahko tudi v deveto ali deseto desetletje življenja zakorakamo čili in zdravi? S tem vprašanjem za milijon evrov se znanost ukvarja že desetletja, zdaj pa se zdi, da so na poti velikega odkritja. Ekipa, ki ji je to uspelo, sicer poudarja, da je potrebnih še več študij na velikem število ljudi, vendar pa so ugotovitve opogumljajoče.
Zgodbe, kako nekateri pri devetdesetih počnejo stvari, kot so jih nekaj desetletij prej,pri čemer jih ne um ne telo ne zapuščata, poznamo vsi. Splošno velja, da so bolj izjeme kot pravila, in ko zakorakamo v ta leta, se preprosto sprijaznimo s telesnim in umskim pešanjem. Pa je res nujno,da je temu tako? Nikakor ne, pravijo raziskovalci, čeprav priznavajo, da je znanje o tem, natančno se dogaja med staranjem, še vedno zelo omejeno.
Antioksidantov ne vnašamo zgolj s hrano
Eno od najbolj zmotnih prepričanj je, da je antioksidante vnašamo zgolj s hrano. To je promocijski trik mnogih ponudnikov prehranskih dopolnil, ki z dejstvi nima veliko skupnega. Naše telo ima izjemno dobro izdelan notranji sistem za produkcijo antioksidantov, ki pa s staranjem postaja manj uspešen in učinkovit. Razumevanje, zakaj se določene metabolne »napake« bolj izrazito pojavljajo pri starejših ljudeh, je zelo omejeno, učinkovitih ukrepov pa nimamo, priznava endokrinolog dr. Rajagopal Sekhar, izredni profesor na Oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovo na Univerzi Baylor. Zadnjih 20 let preučuje vlogo prostih radikalov, antioksidantov in mitohondrijske aktivnosti pri naravnih procesih staranja. Zdi se, da ključno vlogo pri tem igrajo prav mitohondriji, na njihovo aktivnost pa vplivajo antioksidanti – še posebej glutation.
Glutation je tripeptid z nenavadno peptidno vezjo med aminsko skupino cisteina in karboksilno skupino v stranski verigi glutaminske kisline. Je naravna snov, ključni celični antioksidant, ki lahko zavira delovanje številnih snovi, ki povzročajo raka. Prisoten je v vseh zdravih telesnih celicah, še posebej v očeh. Znano je, da z leti proizvodnja glutationa slabi. Močno ga povečata C vitamin in glutationska kislina. (Vir:Wiki FKKT UL)
Kombinacija glicina in N-acetilcisteina ustavila degenerativne procese
Kombinacija glicina in N-acetilcisteina (prekurzorjev naravnega antioksidanta glutationa) pri starostnikih ustavi številne degenerativne procese. Izboljša mišično moč, miselne funkcije ter spodbudi zdravo staranje. Po 24 tednih jemanja so opazili znižanje vnetnih markerjev, izboljšano mitohondrijsko funkcijo, povečanje odpornosti telesnih celic na inzulin, izboljšano endotelijsko disfunkcijo, zmanjšanje deleža telesne maščobe, izboljšanje mišične moči ter izboljšanje miselnih funkcij. Testne osebe so kombinacijo dobro prenašale, Po prenehanju jemanja so koristi v nekaj tednih izzvenele. Šlo je sicer za pilotno študijo z malo udeleženci – 8 starostnikov (starih 70 do 80 let) in 8 mladih prostovoljcev v starosti od 21 do 30 let. Ugotovitve so kljub temu zelo zanimive in odpirajo novo razumevanje staranja.
Mitohondrijska disfunkcija in staranje
Ko mitohondriji proizvajajo energijo, proizvajajo tudi odpadne snovi, na primer proste radikale. Te zelo reaktivne molekule lahko poškodujejo celično membrano in ostale celične strukturee, vplivajo na presnovo maščob in beljakovin ter poškodujejo DNK. Nevtralizirajo jih antioksidanti – na primer glutation, najpogostejši antioksidant v celicah. Če ga je premalo – kar se s staranjem redno dogaja, pride do oksidativnega stresa, ki vpliva na delovanje mitohondrijev. Ravni glutationa pri starejših so precej nižje kot pri mlajših, stopnje oksidativnega stresa pa veliko višje.
“Izmerili smo glutation v rdečih krvnih celicah, mitohondrijsko oksidacijo, biomarkerje oksidativnega stresa, endotelijsko funkcijo ter krvni sladkor. Prav tako smo izmerili hitrost hoje, mišično moč, sposobnost gibanja, kognitivne teste, genske poškodbe, stopnje razgradnje glukoze in mišičnih beljakovin ter sestavo telesa. Pred jemanjem GlyNAC (kombinacije glicina in N-acetilcisteina) so bile vse te meritve pri starejših odraslih pod normalnimi vrednostmi,« so pojasnili avtorji.
Potem so starostnikom za 24 tednov predpisali GlyNAC in potem zgoraj opisane meritve ponovili. Potem – po koncu jemanja, so starostnike spremljali še “Zelo smo navdušeni nad rezultati,” je dejal Sekhar. “Po 24-tedenskem jemanju zdravila GlyNAC so se vsi parametri izboljšali, nekateri pa so se celo vrnili na raven mlajših odraslih. Posebej razveseljujoče je, da so se zelo izboljšale kognitivne funkcije (njihov upad je značilen za Alzheimerjevo bolezen) in mišična moč.« Vendar pa je tretja meritev 12 tednov po koncu jemanja zdravila pokazala, da je koristni skoraj učinek v celoti izzvenel.
Izvirno znanstveno objavo v celoti najdete TUKAJ.
