Avtor: R. M. Z.
Je mogoče s pomočjo prehrane vplivati in zdraviti klinično depresijo? Prva tovrstna randomizirana kontrolirana klinična študija to potrjuje. V zadnjem desetletju so sicer raziskovalci zbrali že veliko dokazov o močni povezavi med prehranskimi vzorci in tveganjem za depresijo, to pa je jasno pokazala tudi avstralska študija.
Profesorica Felice N. Jacka, direktorica centra Food and Mood Centre, ki deluje pod okriljem Deakin University v Victoriji, je ob tem dejala, da je znano, da mediteranski način prehrane izboljša zdravje srca in ožilja, zmanjšuje tveganje za pojav sladkorne bolezni in je povezan z doseganjem višje starosti.
V 12 tednov dolgo študijo so raziskovalci vključili 67 ljudi, ki so jih razdelili v dve skupini: 33 ljudi je bilo deležno posebnega svetovanja glede prehrane, 34 pa je bilo uvrščenih v kontrolno skupino. Od 67 udeležencev študije jih je 55 prejemalo določeno obliko zdravljenja: 21 kombinacijo psihoterapije in farmakoterapije, 9 izključno psihoterapijo in 25 le farmakoterapijo. Vsi udeleženci niso zaključili študije: v skupini s prehranskim svetovanjem je študijo dokončalo 31 ljudi, v kontrolni skupini pa 25.
V skupini, ki je prejemala svetovanje glede prehrane, so udeležence spodbujali, da povečaju uživanjem živil, razdeljenih v 12 kategorij. Te so vključevale polnozrnata žita, sadje, zelenjavo, oreščke in stročnice, pusto meso, piščanca in morske sadeže. Ob tem pa so udeležence spodbujali, da zmanjšajo uživanje živil, ki so povezana z višjim tveganjem za depresijo, in sicer “praznih” ogljikovih hidratov, rafiniranega škroba in visoko predelane hrane.
|
Prehranske smernice skupine, ki je prejemala svetovanje: – na dan: šest porcij zelenjave, pet porcij polnovrednega zrnja, tri porcije sadja, dve porciji nesladkanih mlečnih izdelkov, porcija surovih in neslanih oreščkov in tri žlice oljčnega olja – na teden: tri porcije pustega rdečega mesa, dve porciji piščanca, do šest jajc in vsaj dve porciji rib – dodatne možnosti: ne več kot tri porcije tedensko bombonov, rafiniranih žit, ocvrte hrane, hitre hrane in gaziranih pijač – alkohol: največ dva kozarca rdečega vina na dan, samo ob večerji |
Pred vključitvijo v študijo so bile prehranjevalne navade udeležencev zelo slabe – z uživanjem praznih ogljikovih hidratov, pic, testenin, ocvrto hrano in z nizkim vnosom hrane, ki “pomaga” možganom.
In zaključki študije, ki je objavljena v mednarodni publikaciji BMC Medicine? Po Montgomery-Asbergovi lestvici depresije (MADRS) se je v 12 tednih statistično največji napredek pokazal v skupini, ki je prejemala prehranska svetovanja. Remisija (stanje brez simptomov depresije), definirana po skupnem rezultatu lestvice MADRS, je v skupini s svetovanjem dosegla 32.3% (n = 10), v kontrolni skupini pa 8.0% (n = 2).
Prehranska intervencija se je pokazala kot zelo varen in učinkovit način, s katerim lahko strokovnjaki pomagajo bolnikom z depresijo.
