Avtor: mag. Nataša Mohorč Kejžar
Sezonska razpoloženjska motnja je atipična oblika depresije, ki se pojavi v določenem letnem času. Gre za duševno motnjo, ki jo večina občuti ob spremembi letnega časa. Ko sije sonce in so dnevi daljši, se počutimo bolje, medtem ko so mrzli zimski dnevi za večino ljudi manj prijetni.
Če se spoprijemate s sezonsko razpoloženjsko motnjo, ima sprememba letnega časa na vaše razpoloženje lahko veliko večji učinek in bo posledično povzročila simptome depresije, ki pomembno vplivajo na vaše življenje. Večina ljudi se z motnjo spoprijema v zimskem času. Manj pogosto, a vendar se motnja pri nekaterih lahko pojavi tudi poleti.
Pomemben vpliv na pojav depresije ima naš način razmišljanja. Ljudje z depresivno motnjo razmišljajo negativno; mnenja so, da je depresijo težko premagati.
Drugi dejavnik, ki vpliva na pojav depresije, izhaja iz nizkega samospoštovanja – ljudje z nizkim samospoštovanjem so bolj nagnjeni k depresiji in dovzetni zanjo. Mnenja so, da so njihove želje in občutki manj pomembni od želja in občutkov ljudi okrog njih. Zaradi različnih razlogov so izgubili sposobnost sebe postaviti na prvo mesto. Ne vedo, kako bi se počutili ali obnašali, če bi bili prepuščeni samim sebi in svojim odločitvam, saj so njihova življenja skoraj povsem namenjena izpolnjevanju potreb drugih ljudi. Mnenja so, da si ničesar ne zaslužijo in da so manj pomembni kot drugi. Težava se pojavi, ko ugotovijo, da imajo svoje želje, ki si jih želijo izpolniti, a hkrati tudi potrebe, ki bi jih zaradi ljudi okrog njih morali izpolniti.
Ostanimo pri zimi, snežinkah, ponovoletnem obdobju, novih zaprisegah in pričakovanjih … to je lahko najlepši del leta … a ne za vsakogar.
Zimski meseci, predvsem v obdobju praznikov in v prehodu na novo leto, so še kako težki za ljudi, ki se spoprijemajo s stresnim delavnikom, z družinskimi konflikti, izgubo, ločitvami, osamljenostjo ali s težavami duševnega zdravja. Negativno razpoloženje med prazniki in po njih vpliva na veliko ljudi, ne le na tiste, ki se srečujejo z diagnozo klinične depresije. Na pojav sezonske razpoloženjske motnje lahko vpliva več dejavnikov.
Med našim umom in telesom obstaja povezava. Način našega razmišljanja posledično vpliva tudi na odziv našega telesa. To je morda najpomembnejši vidik vseh psihičnih in tudi fizičnih bolezni, vendar jih večina ljudi popolnoma prezre. Pomembno je, da se zavedamo, da naše mišljenje in posledično načini, kako se vedemo, dejansko spremenijo kemične reakcije, ki se sprostijo v našem telesu in še posebej v možganih, ki so pod nadzorom naših čustev. |
Nerealna pričakovanja
Bel božič, srečni ljudje okrog nas, veselo praznovanje, novoletne zaobljube … in potem kar naenkrat zakorakamo v novo leto, polno pričakovanj – drugačno, boljše, optimistično – nerealna predstava, ki si jo ustvarimo, ne vodi le do razočaranja, ampak tudi do potencialne depresije.
Ljudje si praznike predstavljajo kot fantazijske prizore, ki jih vidijo na televiziji. Realnost pa nikoli ni takšna; ljudje so potem običajno razočarani in žalostni. Med prazniki in po njih v družinah pogosto prihaja do konfliktnih situacij; še posebej takrat, ko gre za družine, je zelo pomembno, da znamo uravnati in upravljati s pričakovanji med prazniki in po njih ter ne računati na stvari, ki bi nas potencialno naredile popolne. Ponovoletno obdobje z zaobljubami lahko v družino vnaša konflikt; vse to ustvari dodatne pritiske, kar lahko posledično vodi do razočaranja in tesnobe.
Tudi praznikov je enkrat konec; ne pričakujte od sebe preveč; ocenite, za kaj vse ste lahko srečni in ponosni nase zdaj in v tem trenutku.
Trudimo se narediti veliko in še več
Pred prazniki in po njih poskušamo narediti veliko in še več – načrtujemo popolno praznično vzdušje, obiščemo sorodnike in prijatelje, potrdimo skoraj vsako udeležbo prazničnih dogodkov – vse to je lahko dovolj za slabo počutje. In če smo nagnjeni k tesnobi in depresiji, lahko stres znatno vpliva na naše razpoloženje.
Povečan pritisk in strah, da ne bomo realizirali nalog, ki smo si jih v praznični evforiji zastavili, povzročita dodatni strah in tesnobo. Potreba po popolnosti nas je premagala in počutimo se slabo. Veliko ljudi meni, da preprosto nič ne naredijo prav, da so njihovi družinski člani in prijatelji nad njimi razočarani.
Svoje počutje primerjamo s počutjem ljudi okrog nas
V resničnem življenju in na socialnih omrežjih se je težko izogniti primerjavi z drugimi. Če menimo, da naše življenje ni popolno in ne gre po načrtu, ki smo si ga zadali, ter primerjamo svoje praznične izkušnje z izkušnjami drugih, je recept za žalost in osamljenost preprost in hitro izvedljiv. Počutimo se krive, ker smo neuspešni, vsi okrog nas pa tako zelo uspešni. Sprašujemo se, ali tega nismo sposobni. O sebi dobimo še slabše mnenje.
Mnenja, ki si jih ljudje ustvarimo o drugih, so običajno nerealna; vsak človek ima svoje težave; vprašanje je le, ali jih pokaže in deli z drugimi.
Za svoje počutje ne poskrbimo dovolj
Za veliko ljudi sta december in januar najbolj naporna meseca. Ko se delo nakopiči, koledar napolni z obveznostmi in izpodrine vsakodnevno rutino, postanemo utrujeni in brez energije. Že res, da se veselimo počitnic, a hkrati smo z njimi preobremenjeni. Ko se prazniki končajo, adrenalin poleže, zaobljube pa ostanejo, se počutje lahko pokaže v vsej svoji luči.
Dovolite sami sebi naslednje, tisto, kar je zapisano spodaj.
Izognite se mišljenju »moralo bi biti tako«
Ko razmišljamo, kako naj bi se ljudje okrog nas »morali« obnašati ali ravnati, postanemo razburjeni. Dobro bi bilo, če bi bili ljudje manj sebični in bolj premišljeni, vendar obstaja velika razlika med tem, kaj si mi mislimo, da bi moralo biti, in tem, kaj bi bilo dobro, da bi bilo. Ko smo prepričani, da bi morali delovati na določen način, postanemo vznemirjeni, včasih celo besni. Spremenimo mišljenje, da drugi »morajo« ali »naj bi« ravnali ali razmišljali na določen način, kajti to gotovo ni pogoj za naš užitek in duševni mir. Zanj smo odgovorni le mi sami.
Pozabite na »to moram narediti«
Svoje počutje si ogrozimo, ko menimo, da nekaj »moramo« narediti. Beseda »moram« se prepogosto pojavlja v našem razmišljanju, postane samoumevna in pripelje do prisilnih odločitev ali dejanj.
Tak način mišljenja pogosto pripelje do zavlačevanja in izogibanja. Postanemo depresivni, razdraženi in jezni. Mislimo, da nekaj moramo narediti, pa si tega v resnici ne želimo. Vsak izmed nas ima možnost izbrati med tem, kar mislimo, da moramo, in tem, kar si želimo.
Mag. Nataša Mohorč Kejžar,
specializantka psihoterapije, transakcijske analize
031 655 201
Pergo psihoterapija, s. p.
Foto: Bigstock