Avtor: R.M.Z.
Prehranske smernice priporočajo zmanjšanje porabe polnomastnih mlečnih izdelkov, ker so vir nasičenih maščob, ki negativno vplivajo na lipide v krvi in se povezane s srčno-žilnimi boleznimi in smrtnostjo. Raziskovalci kanadske McMaster University so zdaj ocenili povezavo med vnosom mlečnih izdelkov ter različnimi vrstami mleka in mlečnih izdelkov v povezavi s smrtnostjo in resnimi srčno-žilnimi boleznimi.
Študija je v 21 državah – od Kanade in Švedske do Bangladeša, Brazilije in Tanzanije – zajela 136.384 ljudi, starih med 35 in 70 let, končne ugotovitve pa so bile objavljene v prestižni strokovni publikaciji The Lancet. Je pa prospektivna kohortna študija zajela v večjem delu prebivalce držav z nizkim in srednjim življenjskim standardom, kjer je poraba mleka in mlečnih izdelkov nižja in je lahko mleko z nižjo vsebnostjo maščobe težje dostopno ali pa ga na trgu sploh ni, so ob tem opozorili avtorji. Kljub temu ocenjujejo, da so ugotovitve uporabne tudi za prebivalce bogatejših držav, ki se izogibajo mleku in mlečnim izdelkov zaradi slovesa o škodljivosti zdravju.
In kaj kažejo ugotovitve kanadskih raziskovalcev? Da je zmerna vključitev mlečnih izdelkov v prehrano lahko koristna za zdravje srca. Raziskovalci so udeležence spremljali devet let, v tem času so beležili dnevni vnos mleka in mlečnih izdelkov (mleka, jogurta, sirov in maslo) in njihovo celotno zdravje. Udeležence so razdelili v štiri ločene kategorije: ljudi, ki so se mlečnim izdelkom popolnoma odpovedali, tiste, ki so zaužili manj kot en delež na dan, tiste, ki so na dan zaužili od enega do dva deleža dnevno in tiste z več kot dvema deležema dnevno. Ob tem so beležili tudi vrsto uporabljenega mleka (polnomastno ali mleko z nižjo vrednostjo maščob).
En delež pomeni 244 g mleka ali jogurta, 15 g sira ali čajne žličke masla.
Pri ljudeh, ki so zaužili približno tri deleže mleka na dan, je bila stopnje umrljivosti nižja, nižje pa je bilo tudi njihovo tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni v primerjavi s tistimi, ki mlečnih izdelkov sploh niso uživali. Poleg tega je bilo med ljudmi, ki so dnevno zaužili tri deleže polnomastnega mleka, manjša verjetnost za srčne bolezni kot tisti, ki so dnevno zaužili le polovico deleža iz polnomastnega mleka.
Dr. Mahhid Dehghan, ki je vodila študijo, je pojasnila, da pomisleki ob uživanju mleka in mlečnih izdelkov izvirajo iz ugotovitev, da nasičene maščobe zvišajo ravni holesterola LDL, ki je povezan s srčno-žilnimi boleznimi. Vendar, kot poudarja dr. Dehghan, mleko in mlečni izdelki vsebujejo tudi hranila, ki so dobra za nas, vključno s specifičnimi aminokislinami, nenasičenimi maščobami, vitaminom K1 in K2, kalcijem, magnezijem in kalijem. Lahko so tudi fermentirani in vsebujejo probiotike, zato je ponovila, da se ne smemo osredotočiti le na eno hranilo.
Kljub vsemu pa je dr. Dehghanova jasna: ni priporočljivo uživanje več kot zmernih količin mleka in mlečnih izdelkov.
Sicer pa je študija pokazala, da so ljudje, ki so dnevno uživali tri deleže mleka, sira ali jogurta, imeli manj srčno-žilnih bolezni in je bila smrtnost med njimi nižja v primerjavi s tistimi, ki so v prehrano vključevali manjšo količino mlečnih izdelkov. Maslo pa ni pokazalo posebnih zaščitnih učinkov, vendar pa je, kot so ob tem dodali avtorji, večina v študijo vključenih ljudi v prehrano vključevala skoraj zanemarljivo nizke količine masla.
Foto: Bigstock