Avtor: R. M. Z.
Opazovanje kresa je eden prijetnejših družabnih dogodkov, ki se jih običajno udeležujemo v pomladnem času. Kljub prijetnosti in dolgi tradiciji, ki ga ima kresovanje na našem področju, pa ob tem ne smemo pozabiti, da kurjenje kresov vpliva na naše zdravje in tudi onesnaženost zraka.
Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravje (NIJZ) opozarjajo, da lahko kresovanje med drugim povzroča tudi nekatere zdravstvene težave.
Možne zdravstvene težave: Vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima za posledico solzenje oči in izcedek iz nosu, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma ali kronična obstruktivna pljučna bolezen – KOPB) se povečajo.
Kot še opozarjajo na NIJZ, se stanje bolezni lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, poveča se lahko tudi možnost za nastanek srčne kapi. Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal (astmo, KOPB in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi), sladkorni bolniki.
Ker pa kresovanje spremlja tudi nevarnost nastanka požara, se lahko že naštetim možnim zdravstvenim težavam pridružita še nevarnost za nastanek opeklin in poškodb.
Na NIJZ zato svetujejo:
– Velikost kresov naj bo razumna (čim manjša).
– Za kurjenje naj se uporabi izključno naraven, čim bolj suh les.
– Za kurjenje nikoli ne uporabimo odpadkov (še zlasti ne gum, obdelanega lesa, odpadne embalaže itd.).
– Organizatorji kresovanj naj upoštevajo pravila, ki veljajo za kurjenje v naravnem okolju.
– Osebam, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja, starosti ali poznane večje dovzetnosti bolj ogrožene za nastanek zdravstvenih težav ob izpostavljenosti visokim koncentracijam delcev PM, svetujemo, da kres opazujejo iz večje razdalje oz. se kresovanja ne udeležijo.
Foto: Bigstock
