Kvinoja – čudežno zrno prihodnosti

Avtor: M. K.

Kvinoja je žitu podoben pridelek, ki prihaja iz Južne Amerike. Zdravilne učinkovine so nekoč poznali že starodavni Inki. Kaj pa danes? Poznana je njena bogata hranilna vrednost, saj ima visoko vsebnost proteinov, vitaminov in mineralov. 

Trenutno še ne sodi med najbolj razširjena žita, a najnovejše študije napovedujejo, da bi kvinoja v prihodnosti lahko postala izjemno pomemben vir prehrane. 

Kvinoja predvsem v zadnjem času postaja vse bolj priljubljena na zahodu med vegetarijanci in vegani, med katerimi je poznana kot proteinsko bogato žito. Zadržki glede njene bolj razširjene uporabe pa so povezani predvsem z njenim izrazito grenkim okusom in vsebnostjo saponinov, ki v telesu lahko delujejo toksično (lahko povzročajo rahlo draženje oči in dihal ter prebavil). A v Savdski Arabiji na Univerzi kralja Abdula za znanost in tehnologijo so znanstveniki prepoznali gen v kvinoji, s pomočjo katerega bi iz njenih zrn lahko odstranili saponine in jo naredili prijetnejšega okusa za uživanje. Tako bi postala tudi bolj priljubljena in primerna za širšo komercialno rabo. Vodja raziskave Mark Tester pravi, da je kvinoja trenutno še zelo podcenjeno žito, a v prihodnosti bi lahko rešila napovedani svetovni problem pomanjkanja hrane. »Kvinoja je hranilno izjemno bogata, vsebuje veliko visokohranljivih proteinov, pomembnih aminokislin ter vitaminov in mineralov, kar je sicer neobičajno za večino naših žit. Prav tako ne vsebuje glutena,« pravi raziskovalec Tester.

V kulinariki se kvinoja lahko uporablja podobno kot riž ali pšenica. Lahko jo uživamo kot samostojno jed, kot dodatek k testeninam, v juhah, za zajtrk kot kosmiče, lahko pa jo tudi fermentiramo in iz nje naredimo pivu podobno pijačo, kot so to počeli že predniki v Andih. Največ kvinoje danes pridelajo v Peruju in Boliviji.

 

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj