Visoke temperature na Arktiki v toplem obdobju pred približno 127 tisoč leti znanstvenike vznemirjajo že desetletja. Klimatski model Hadley Centra omogoča primerjavo razmer na Arktiki v obdobju med zadnjima ledenima dobama in danes ter napoveduje, kaj se bo z arktičnim ledom dogajalo v prihodnosti. Gre za najnaprednejši prikaz podnebja Zemlje doslej in pomembno novo orodje za podnebne raziskave. Napovedi niso optimistične – kažejo namreč, da bi lahko arktični led izginil že v naslednjih dveh desetletjih.
Najnaprednejši prikaz podnebja Zemlje
Spomladi in v začetku poletja se na površini arktičnega ledu tvorijo plitki bazeni. Ti ‘ribniki’ so pomembni za to, koliko sonca absorbira led in koliko žarkov se odbija nazaj v ozračje. Z novim modelom so si raziskovalci ogledali dogajanje z arktičnim ledom v obdobju med zadnjima ledenima dobama. Ugotovili so, da je intenzivno spomladansko sonce v tem obdobju ustvarilo številna jezerca, ki so imela ključno vlogo pri taljenju ledu. Simulacija prihodnosti z istim modelom kaže, da bi lahko Arktika do leta 2035 ostala brez ledu, v zadnji izdaji poroča Nature Climate Change.
Bolj zanesljive dolgoročne napovedi
Dr. Maria Vittoria Guarino, ki je sodelovala pri razvoju modela, pojasnjuje: “Visoke temperature na Arktiki že desetletja begajo stroko. Iskanje vzrokov za ta pojav ter razkrivanje mehanizmov, ki pri njem sodelujejo, je bilo tehnično izjemno zahtevno. Model smo razvijali več let in zdaj prvič lahko razložimo, zakaj je Arktika v zadnjem obdobju med obema ledenima dobama ostala brez ledu. Napredek pri modeliranju podnebja tudi pomeni, da lahko naredimo natančnejšo simulacijo preteklega podnebja Zemlje. Omogoča bolj zanesljive dolgoročne napovedi različnih vremenskih pojavov.”
Možnost izgube vzeti skrajno resno
Dr Louise Sime (BAS), prvopodpisana avtorica objave, pa pravi: “Vemo, da se Arktika močno spreminja, ko se naš planet segreva. Če razumemo, kaj se je zgodilo v zadnjem toplem obdobju Zemlje, smo v boljšem položaju, da bi razumeli, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Možnost izgube arktičnega ledu do leta 2035 bi morali vzeti skrajno resno in se osredotočiti na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, še posebej ogljikovega dioksida.” Slednji sicer ni edini toplogredni plin, ga pa v ozračje spustimo največ. Tudi nima najmočnejšega toplogrednega učinka. Metan na primer ima 21 krat večjega, dušikov oksid pa kar 300 krat večjega.
Povezavo do izvirne znanstvene objave najdete TUKAJ.
Vreme vpliva na doživljanje bolečine
Vreme pa izjemno pomembno vpliva tudi na naše vsakdanje življenje. Lahko nam odnese dom, uniči polje, spremeni razpoloženje in spremeni intenzivnost bolečine. Skoraj 2700 bolnikov z artritisom, migreno in fibromialgijo je 6 mesecev s pomočjo mobilne aplikacije dnevno beležilo, kako močne so bile bolečine. S pomočjo GPS je raziskovalna ekipa določila vreme za vsak dan. Rezultati so pokazali, da so bile v vlažnih, vetrovnih dneh in ko je bil zračni tlak nizek, bolečine za 20 odstotkov večje. V suhih, sončnih dneh ali ko je prišlo do spremembe temperature, pa se bolečine niso povečale. Raziskavo so izvedli na Univerzi Manchester, objavili pa v reviji Digital Medicine.
Izvirno znanstveno objavo v celoti najdete TUKAJ.
