Avstralski moški živijo najdlje, kaj pa pri nas?

V zadnjih sto letih se je povprečna življenjska doba v razvitem svetu podaljšala za skoraj četrt stoletja. Čeprav vsi živimo dlje, so razlike med posameznimi deli sveta, pa tudi med spoloma, precejšnje. Najdlje živijo avstralski moški.

Najdlje živijo avstralski moški. Njihova povprečna življenjska doba z uporabo nove metodologije je 74,1 let. Foto: Bigstock

Nacionalni statistični uradi že desetletja spremljajo življenjsko dobo in do sedaj so vsakih nekaj let postregli z razveseljivimi podatki. Življenjska doba se je podaljševala, stoletniki so postali nekaj običajnega. V Sloveniji jih živi blizu 400, kar 85 odstotkov od njih je žensk.

V Sloveniji živi blizu 400 stoletnikov, 85 odstotkov jih je žensk.

Avstralci prevzeli primat dolgoživosti

Vprašanju moške dolgoživosti so se posvetili raziskovalci iz Australian National University (ANU). Uporabili so podatke za 15 držav iz območja Evrope, Severne Amerike in Azije, za katere je značilna dolga življenjsko doba populacije, in ugotovili, da najdlje na svetu živijo avstralski moški. Njihova povprečna življenjska doba je 74,1 let. Dobro kaže tudi Avstralkam: na lestvici so se znašle na drugem mestu, takoj za Švicarkami. Ugotovitve so objavili zadnji številki revije Population Studies.

Leta 2018 je delež starejših od 65 let v EU znašal 19 odstotkov.

Ključna stabilnost in življenjski standard

“Vemo, da Japonska in nordijske države na področju zdravja, dobrega počutja in dolgoživosti delujejo zelo dobro. Dolgoročna stabilnost igra veliko vlogo, kot tudi dobri življenjski pogoji in varnost. Dejstvo je, da imajo ljudje v Avstraliji visok življenjski standard resnično že dolgo časa,« je dejal dr. Collin Payne iz ANU, ki je vodil raziskavo.

Sprememba metodologije: Izločili zgodnje in pozne smrti

Ekipa je uporabila tudi drugačno tehnologijo: izločili so tako imenovane »zgodnje smrti« (na primer ob rojstvu ali v otroštvu) kot tudi »pozne smrti« (ljudi, ki so umrli v zelo visoki starosti). »Večina modelov izračunavanja pričakovane življenjske dobe temelji le na stopnji umrljivosti v danem času. Naša metoda upošteva celotno življenjsko pot posameznika ter tudi stopnjo umrljivosti pred 50, 60 ali 70 leti,« je pojasnil Payne in nadaljeval: »Pomembno je, da primerjamo skupine ljudi, ki so se rodili v istem letu in so skozi celo življenje doživljali podobne pogoje. Tako jasno vidimo, ali je nekdo dosega pričakovano življenjsko dobo svoje starostne skupine.«

Dolgoročna stabilnost igra veliko vlogo pri dolgoživosti, enako kot življenjski pogoji.

Pričakovana vs dejanska življenjska doba

Povprečna življenjska doba sicer ni enaka pričakovani življenjski dobi. Slednja pove, kako dolgo po rojstvu naj bi ob enakih socialnih in družbenih pogojih živeli, prva prikaže realno sliko: koliko so ljudje stari, ko umrejo. Običajno se to zgodi nekaj let prej, kot napove statistika. Na dolgoživost sicer vplivajo številni dejavniki, od zelo individualnih (genetika) do družbenih in socialnih. Bolj razvito okolje načeloma pomeni daljše življenje.

Leta 2100 bo v EU kar 14,6 odstotkov ljudi starejših od 80 let.

Podatki za Slovenijo

Povprečna dosežena življenjska doba v Sloveniji (podatki so za leto 2017) je bila 74,0 let za moške in 81,4 let za ženske. Pričakovana življenjska doba je bila 78,2 let za moške in 84,0 let za ženske.

Slovenke v povprečju živijo 81,4 let, kar je dobrih 7 let več, kot Slovenci.

Slovenke v realnosti torej živijo 7,4 let dlje kot Slovenci. So pa tudi pri nas precejšnje razlike med regijami. Pričakovana (ki ni enaka doseženi) življenjska doba za moške je največja v Primorsko – notranjski regiji (79,47 let), za ženske pa v Obalno – kraški regiji (84,87 let). Najmanj let življenja lahko pričakujejo moški iz Pomurske regije (76,66 let) ter ženske in Podravske regije (82,34 let). Podatke za vse regije najdete TUKAJ.

Kaj pa nekdanja skupna država?

Kako pa tovrstno gre državam, s katerimi smo nekdaj živeli skupaj? Po podatkih Eurostat za 2017 je pričakovana življenjska doba na Hrvaškem 74,9 let za moške in 81,0 let za ženske. V Srbiji statistika moškim napoveduje 77,1 let življenja, ženskam pa 80,1 let. Drugje so napovedi še za malenkost slabše. Pričakovana življenjska doba v Črni gori je 73,9 let za moške in 79,2 let za ženske, v Makedoniji pa 74,1 let za moške in 77,9 let za ženske.

Živimo dlje, pa nas je vseeno vse manj

Čeprav smo Slovenci po pričakovani (in tudi doseženi) življenjski dobi v zlatem povprečju najbolj razvitih držav, nas je iz leta v leto manj. Rodi se nam manj otrok, kot starostnikov umre, kar na dolgi rok ni razveseljivo. Pravzaprav je za dolgoročni obstoj naroda katastrofalno in kliče po takojšnjih učinkovitih ukrepih. Poglejmo podatke. V Sloveniji se je 2017 rodilo 20.241 otrok, leto prej pa 20.345 otrok. Leta 2017 je umrlo 20.509 ljudi, leto prej pa 19.689.

V Sloveniji že tretje leto zapored beležimo manj rojstev kot smrti. Pred tem se je to zgodilo pred 11 leti.

Naravni prirast je v letu 2017 prvič po enajstih letih znova šel v rdeče številke: umrlo je 268 ljudi več, kot se jih je rodilo. V letu 2018 se je stanje še poslabšalo: umrlo je 900 več Slovencev, kot se jih je rodilo. Se je pa zato v tem letu toliko več ljudi v Slovenijo priselilo: številka se je ustavila pri 14.928.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj