Pretres možganov je pogosta poškodba glave, njegovo diagnosticiranje pa bo odslej hitro in poceni. Krvni test, ki so ga razvili raziskovalci iz Univerze California, potrdi nezgodno poškodbo možganov (pretres je le ena od njih) v vsega 15 minutah.
Test meri specifično beljakovino v krvi, rezultati so na voljo v 15 minutah.
Deluje tako, da meri raven specifične beljakovine, ki jo izločajo poškodovane ali umirajoče možganske celice. Primeren je za splošno uporabo in bo, pravijo njegovi razvijalci, učinkovito nadomestil slikovne preiskave (CT), ki jih uporabljajo sedaj. Omogoča hitro postavljanje pravilne diagnoze in zgodnejši začetek zdravljenja. Test so že uspešno preizkusili tudi na bolnikih.
Hitro odkrivanje in takojšne zdravljenje
Novi krvni test, ki so ga razvili ameriški raziskovalci, uspešno odkriva nezgodne poškodbe možganov. Slednje so največkrat posledica padcev in prometnih nesreči, zgodnje odkritje in zdravljenje pa poveča možnosti bolnikov za ugoden izid. Tovrstne poškodbe namreč pogosto puščajo trajne posledice in zelo poslabšajo kakovost življenja.
Slovenija: Vsako leto 3500 primerov
Nezgodna poškodba možganov je najpogostejši vzrok smrti in invalidnosti med mladimi. Zdravstvena statistika kaže, da nezgodno poškodbo glave pri nas vsako leto utrpi približno 3500 ljudi. V približno 75 odstotkih gre za pretres možganov. Kljub temu, da pretres možganov velja za blago poškodbo, lahko pušča posledice na telesnem in/ali duševnem področju. Pomembno vpliva na življenje bolnika in njegovih svojcev in je zaradi nezanesljivih diagnostičnih metod pogosto prezrt.
V 75 odstotkih poškodb gre za pretres možganov.
CT slikanje »spregledalo« tretjino primerov
Spregledan pretres možganov poveča tveganje za zaplete, med katerimi je najpogostejši glavobol, ki lahko traja še leta po dogodku. Trenutno se za prepoznavanje nezgodne poškodbe možganov uporablja računalniška tomografija (CT slikanje), ki pa ni zanesljiva in odkrije predvsem poškodbe, povezane s krvavitvijo v možgane. Študija,v katero so zajeli 450 ljudi, je pokazala, da je CT slikanje »spregledalo« kar 64 odstotkov poškodb možganov, ki jih je kasneje potrdila magnetna resonanca.
Računalniška tomografija (CT slikanje) ni zanesljiva metoda odkrivanja nezgodnih poškodb možganov.
Magnetna resonanca (MRI) zanesljiva, a neprimerna za »teren«
MRI je sicer zanesljiva diagnostična metoda, ki odkrije tako krvavitev v možgane kot tudi otekanje in druge spremembe tkiva. Vendar je za rutinsko rabo predraga. Stroka je zato že dlje časa iskala poceni, hitro in predvsem zanesljivo alternativo. Statistika namreč kaže, da spregledanih ostane med tretjino in polovico blagih nezgodnih poškodb možganov, kar lahko pušča dolgotrajne posledice: glavobole, depresijo, težave s spominom in koncentracijo,občutek »megle v glavi«.
Spregledanih ostane med tretjino in polovico nezgodnih poškodb možganov.
Raven GFAP pri poškodbi možganov za 52 krat višja
Raziskovalci so pri 450 ljudeh,ki so utrpeli nezgodno poškodbo glave, opravili CT slikanje. Pri 120 je bil CT negativen, kar pomeni, da možganske poškodbe ni bilo. Magnetna resonanca je pokazala drugačno sliko: možganska poškodba je bila prisotna. Raziskovalci so pri njih opravili tudi testiranje glialnega fibrilarnega kislega proteina (GFAP). Izkazalo se je, da je bila raven slednjega pri njih za skoraj 52 krat višja kot pri skupini 200 zdravih ljudi, ki so jih uporabili za primerjavo. Izsledke so objavili v reviji Lancet Neurology.
