Preboj pri demenci: Test za Alzheimerjevo bolezen na vidiku

Alzheimerjeva bolezen je vrsta demence, za katero zboli največ ljudi. Predstavlja velik strošek za javno zdravstvo ter izjemno obremeni bolnika in njegovo družino. Zato trud stroke, da bi jo naredila obvladljivo, ne preseneča. Test, ki bi omogočil zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni, bi spremenil vse.

Merili so, kako zelo se zenice ljudi razširijo med opravljanjem različnih kognitivnih testov. Foto:Bigstock

Danes vemo, da se Alzheimerjeva bolezen začne mnogo prej, preden se pojavijo prvi bolezenski znaki. Nalaganje amiloidnih plakov in nastajanje pentelj vodita v propad nevronov, proces pa v možganih tiho poteka okrog 15 let. Brez kakršnihkoli znakov, zaradi katerih bi posumili, da je karkoli narobe.

Alzheimerjeva bolezen se začne 15 do 20 let pred prvimi znaki.

Če bi Alzheimerjevo bolezen lahko prepoznali na začetku, bi se laže in bolj uspešno spopadli z njo. Novo upanje v tej smeri predstavlja študija raziskovalcev iz Univerze Kalifornija, San Diego. Objavili so jo 9. septembra letos v strokovni reviji Neurobiology of Aging.

Zenice ključ do zgodnjega odkrivanja?

Merili so, kako zelo se zenice ljudi razširijo med opravljanjem različnih kognitivnih testov. Izkazalo se je, da se pri ljudeh z bolezensko spremenjeno beljakovino tau zenice razširijo bolj. Raziskovalci so prepričani, da bi odziv zenic pri miselnih nalogah lahko postal poceni in neinvazivna metoda za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni.

Tau je beljakovina, pomembna za delovanje celic. Pri Alzheimerjevi bolezni in nekaterih drugih nevroloških boleznih je bolezensko spremenjena.

Kaj uničuje možganske celice?

V zadnjih letih se je raziskovanje patologije Alzheimerjeve bolezni osredotočilo predvsem na dva dejavnika. Eden je kopičenje beljakovinskih plakov (oblog) v možganih, drugi pa so tako imenovane »pentlje« predvsem zaradi spremenjene beljakovine tau. Oboje ima za posledico uničevanje nevronov ter upad miselnih funkcij.

Vloga locus coeruleus-a (LC)

Za odziv zenic pri izvajanju miselnih funkcij je odgovoren grozd nevronov v možganskem deblu, imenovan locus coeruleus (LC). Sodeluje pri modulaciji kognitivnih funkcij: bolj, kot je naloga mentalno težka, bolj se zenice povečajo. Izkazalo se je, da se bolezenske spremembe beljakovine tau najprej pojavijo prav v LC-ju. Pri ljudeh, ki jih imajo, se zenice med opravljanem kognitivnih testov razširijo bolj. Mentalni napor je zaradi že nastajajočih okvar nevronov pri njih večji, čeprav na koncu dosežejo enake rezultate kot zdravi.

Odziv zenic kot presejalni test

»Uspeli smo dokazati, da se motnje v delovanju LC izražajo v spremenjenem odzivu zenic. To bi lahko postalo poceni in neinvazivno presejalno orodje za zelo zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni,« je povedal glavni avtor raziskave prof. dr. William S. Kremen iz Medicinske fakultete Univerze Kalifornija.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj