Se lahko izognemo demenci in upadu miselnih funkcij?

Upad miselnih funkcij na starost ni nekaj neizogibnega. Pri starejših je rast in obnova možganskih celic, ki sodelujejo pri spominu in kognitivnih funkcijah, enaka kot pri dvajsetletnikih, kažejo zadnje ugotovitve. Bo torej tudi demenca v bližnji prihodnosti postala obvladljiva kronična bolezen? Se lahko izognemo demenci?

Ključna za razvoj demence naj bi bila slaba oskrba možganov s kisikom in hrano. Foto: Bigstock

Raziskovalci Univerze Columbia so analizirali dele možganov, odgovorne za miselne funkcije in spomin. Ugotovili so, da se pri 79 letnikih v hipokampusu na novo formira enako nevronov kot pri 20 letnikih. Odkritje nakazuje, da starost sama po sebi ne vpliva na upad miselnih funkcij in da demenca na starost ni neizogibna.

Ključna za razvoj demence naj bi bila slaba oskrba možganov s hrano in kisikom.

V domovih za starostnike dementen vsak tretji

Ena od stvari, ki se jih najbolj bojimo na starost, je demenca. Število bolnikov naj bi se v naslednjih 10 letih povečalo za 40 odstotkov, starost pa velja za enega od največjih dejavnikov tveganja. V Sloveniji se je v obdobju zadnjih 10 let število starejših od 65 let povečalo za 25 odstotkov, število starejših od 80 let pa kar za 66 odstotkov. Tretjina stanovalcev v domovih za starostnike ima demenco.

Evropski parlament je demenco razglasil za javno-zdravstveno prioriteto.

V Sloveniji brez registra

V Sloveniji nimamo primernega registra bolnikov z demenco, niti ni bila doslej opravljena nobena epidemiološka študija, s katero bi prišli do zanesljivih podatkov o številu bolnikov. Kljub temu si lahko pomagamo s podatkih tujih raziskav, zlasti iz primerljivo razvitega področja Evrope, ob predpostavki, da v Sloveniji ni bistvene razlike v prevalenci demence. Iz prevalence demence v posameznih starostnih skupinah in števila prebivalcev lahko ocenimo predvideno število bolnikov z demenco v Sloveniji.

Upoštevajoč raziskavo EuroCoDe1 je pri nas bolnikov z demenco že blizu 30 tisoč.

Novi nevroni nastajajo tudi v pozni starosti

Ali so možgani starih ljudi sposobni tvoriti nove nevrone podobno, kot to počnejo pri mladih, je predmet intenzivne znanstvene diskusije. Do sedaj je veljajo, da se ta sposobnost s starostjo zmanjšuje. Študija, ki so jo na možganih zdravih donorjev vseh starosti in obeh spolov opravili na raziskovalci kolumbijske univerze (ZDA), pa upad kognitivnih funkcij prikazuje v drugačni luči. Znanstveniki so pod drobnogled so vzeli del možganov, imenovan hipokampus in ugotovili, da je rast novih nevronov v njem pri starostnikih enaka kot pri mlajših odraslih. Odkritje nakazuje nove smeri obravnave upada miselnih funkcij in odpira številna nova vprašanja. Vodja študije prof. dr. Maura Boldrini iz Univerze Columbia pravi, da ugotovitve dokazujejo, da je čustveno in kognitivno pešanje starostnikov veliko počasnejše, kot velja v javnosti.

Raziskava: Rast novih nevronov je pri starostnikih enaka kot pri mlajših odraslih.

Slabo ožilje, odmrli nevroni

Nevroni so gradniki možganske mreže. Močnejša in bolj kompleksna kot je, bolj je sposobna oblikovati opravljati svoje naloge. Hipokampus poleg spomina nadzira tudi čustva, zato je njegova sposobnost oblikovanja novih nevronov in povezav ključna za duševno zdravje. Doslej je bilo splošno sprejeto, da imajo ljudje s psihičnimi motnjami šibkejšo mrežo nevronov in da slednja slabi s staranjem, kar so pripisovali zmanjšani sposobnosti možganov za tvorbo novih možganskih celic.

Hkrati preučevali nove nevrone in stanje žil

Raziskava Univerze Columbia je posebna tudi po tem, da so raziskovalci hkrati preučevali nastajanje novih nevronov in stanje žil v hipokampusu pri prej zdravih ljudeh. »Ugotovili smo, da je sposobnost tvorbe novih nevronov iz progenitorničnih celic pri starostnikih enaka kot pri mladih,« pojasnjuje prof. dr. Maura Boldrini, in nadaljuje: «Del hipokampusa, ki je zadolžen za oblikovanje novih spominov, se pri starostnikih ne zmanjšuje. Novi nevroni nastajajo enako kot pri mladih. Se pa zaradi slabše oskrbe s hranilnimi snovmi zaradi »opešanih« žil zmanjšujejo povezave med njimi. Nevroni brez hrane in kisika preprosto odmrejo.« Skrb za ožilje – vemo, kako pomembno vlogo pri tem imajo prehrana, gibanje in vzdrževanje primerne telesne teže, je torej ključna tudi za dobro delujoče možgane.

Nevroni brez hrane in kisika, ki ju dovaja ožilje, preprosto odmrejo. Med tistimi, ki še ostanejo, se zmanjšajo povezave.


Nasprotna teza: Rast nevronov se ustavi po puberteti

Revija Nature pa je pred kratkim objavila študijo, katere ugotovitve so popolnoma drugačne. Raziskovalci Univerze California trdijo, da s puberteto »dozorijo« tudi nevroni in da se po tem obdobju nastanek novih ustavi oziroma zelo upočasni. Specifične markerje (označevalce) so iskali v možganih živih ljudi in na podlagi nekaj odvzetih vzorcev zaključili, da je naj bi bila starost, pri kateri se to zgodi, okrog 13 let.

Enak problem, drugačen pristop, popolnoma različni rezultati

Metoda, ki so jo pri svoji študiji uporabili raziskovalci iz univerze Columbia, je bila popolnoma drugačna. Delali so z možgani sicer zdravih donorjev različnih starosti in spola, ki so nenadno umrli. Takoj po odvzemu so jih zamrznili, potem pa jih temeljito in v celoti pregledali ter ugotovitve obtežili s podatki iz njihovih zdravstvenih kartotek.

Zaključek

Dve študiji, obe opravljeni v zelo uglednih inštitucijah, na enako vprašanje ponujata dva popolnoma različna odgovora. Kdo ima bolj prav, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da vse bolj postaja jasno, da je starost resnično lahko zgolj številka, ki meri leta, skrb za to, kako se bomo počutili na jesen življenja in česa vsega bomo (še) sposobni, pa se začne že desetletja prej.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj