Covid -19: Kaj se je dogajalo v zadnjih mesecih

Na trenutke se zdi, da je covid-19 z nami že desetletja, in pozabljamo, da se je njen svetovnih pohod začel šele konec januarja letos. Spremenil je vse. Začeli smo živeti življenje, ki si ga prej skoraj nismo mogli predstavljati.

Abstract virus background, flu virus or COVID-19. The virus infects cells. COVID-19 under the microscope, pathogen affecting the respiratory system. Infection causing chronic disease, 3d illustration

Čeprav so zadnji meseci prinesli številna nova spoznanja o koronavirusu SARS-Cov-2 in poteku bolezni, ki ga povzroča covid-19, temeljno vprašanje ostaja odprto: ali je bila sezona nenavadnih respiratornih obolenj, ki je decembra in januarja letos položila celotne družine in zdesetkala šolske razrede, pravzaprav tisti pravi prvi val covid-19.

Pregled najpomembnejšega, kar se je v zadnjih treh mesecih zgodilo na področju covid-19, začenjamo z dvema zelo novima informacijama: prva je, da ima prvo cepivo zoper covid-19, ki je tik pred registracijo, lahko resne stranske učinke, druga pa, da koronavirus SARS-CoV-2 za vstop v človeško celico uporablja (tudi) heparan sulfat – polisaharid, ki je prisoten v vsaki celici in igra pomembno vlogo pri celični signalizaciji.

Vemo, da je virus SARS-CoV-2 v zadnjih mesecih že nekajkrat mutiral, da so testi, ki dokazujejo okužbo z njim, lahko precej nezanesljivi in da covid-19 pri več kot 90 odstotkih okuženih poteka blago. Podatki tudi kažejo, da izguba voha bolje napoveduje covid-19 kot drugi simptomi, kot sta na primer vročina in kašelj. Dolgo pa ni bilo znano, zakaj se to dogaja in kateri mehanizmi so vpleteni v ta proces. Ugotovitve, konec julija letos objavljene v Science Advances, kažejo, da je lahko okužba nenevronskih celičnih tipov odgovorna za izgubo voha pri bolnikih s covid-19.

Evolucija koronavirusa SARS-Cov-2

Študija britanskega University College London je odkrila blizu 200 ponavljajočih se genskih mutacij koronavirusa Sars-CoV-2, s katerimi se prilagaja svojim človeškim gostiteljem. Raziskovalci so ugotovili tudi, da je gensko raznolike SARS-CoV-2 viruse mogoče najti v vseh prizadetih državah. To kaže na obsežen globalni prenos že od vsega začetka in tudi potrjuje odsotnost »pacientov nič« v večini držav.

Raziskovalci Univerze Cambridge so preiskali genetsko zgodovino okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 od decembra lani do marca letos. Našli so tri različne, vendar tesno povezane seve, ki povzročajo covid-19 v obliki, pri kateri so prisotni znaki bolezni. Poimenovali so jih tip A, tip B in tip C. Koronavirus tipa A velja za najusodnejšega in je najbližje različici, ki jo najdemo pri netopirjih in pasavcih. Ima dva podseva: eden je bil v manjši meri prisoten v Wuhanu, drugi danes prevladuje v ZDA in Avstraliji. Tip B izhaja iz tipa A in je najbolj razširjen na Kitajskem, v Veliki Britaniji, Kanadi in ponekod po Evropi (Švica – severni del, Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska). Tip C izhaja iz tipa B in prevladuje v Singapurju, Hongkongu ter v večini evropskih držav – verjetno tudi v Sloveniji.

Cepljenje in razvoj cepiv

Najmanj 321 institucij po svetu trenutno razvija vsaka svoje cepivo zoper covid-19, 32 cepiv pa je že v fazi kliničnih študij na ljudeh. 32 potencialnih cepiv je že v fazi kliničnih testiranj, v katere naj bi skozi celoten postopek vključili več kot 280.000 udeležencev na vsaj 470 lokacijah v 34 različnih državah.

Razvijalci cepiv zoper covid-19 uporabljajo najrazličnejše tehnične platforme. Za zdaj kaže, da so v prednosti tisti, ki uporabljajo najnaprednejše tehnologije, in čeprav so za večino poročali o spodbudnih imunskih odzivih in formulaciji protiteles, je še prezgodaj za oceno njihovega relativnega potenciala.

Tradicionalni pristopi vključujejo živ oslabljen in inaktiviran virus. Novi pristopi vključujejo virusni vektor, RNA, DNA, rekombinantne beljakovine in virusom podobne delce na osnovi peptidov. Cepivo zoper covid-19 razvijajo tudi v Sloveniji. Raziskovalno skupino na Kemijskem inštitutu v Ljubljani vodi prof. dr. Roman Jerala, cepivo pa so zasnovali na osnovi plazmidne DNK. Vsebuje zapis za virusne proteine ter v človeških celicah povzroči proizvodnjo virusnih proteinov, ki sprožijo tvorbo protiteles in zaščitnih celic T.

Testiranje cepiva na ljudeh začasno ustavili

V zadnjih dneh je odjeknila informacija, da cepivo zoper covid-19, ki največ obeta in ki sta ga razvili farmacevtska družba AstraZeneca ter oxfordska univerza, lahko povzroča resne stranske učinke na živčevje, vključno s transverznim mielitisom in Guillain-Barré sindromom (vir: PARTICIPANT INFORMATION SHEET: COV002 Investigating a Vaccine Against COVID-19). Razvijalci cepiva so sicer sporočili, da »je neodvisni pregled pokazal, da naštete bolezni verjetno niso povezane s cepivom oziroma ni dovolj dokazov, da bi gotovo trdili, ali so povezane s cepivom ali ne. V vsakem izmed teh primerov so neodvisni pregledovalci po preučitvi informacij priporočili nadaljevanje cepljenja«. Testiranje cepiva so v Veliki Britaniji začasno ustavili, prav tako do nadaljnje odločitve regulatorjev ostaja »na čakanju« v ZDA.

Heparan sulfat

Novo pot vstopa virusa SARS-CoV-2 v človeško celico – prek heparan sulfata – so odkrili na Univerzi Kalifornija – San Diego ter objavili v ugledni in visokovplivni znanstveni reviji Cell. Odpira številne nove, učinkovite možnosti zdravljenja covid-19 – z motenjem sposobnosti virusa, da veže ogljikove hidrate. ACE 2 je molekula, ki se kot »varovalna ključavnica« nahaja na zunanjih površinah celic v pljučih. Od januarja 2020 je znano, da jo povzročitelj covid-19 zna odkleniti in prek nje vstopiti v celice. Če bi znali z zdravilom izklopiti interakcijo med virusom in ACE 2, bi s tem preprosto in učinkovito virusu preprečili vstop v celice. Raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Kaliforniji v San Diegu so odkrili, da se virus SARS-CoV-2 ne more »prijeti« na ACE 2 brez pomoči ogljikovih hidratov (heparan sulfata), ki se nahajajo na površini pljučnih celic in delujejo kot koreceptor za vstop virusa.

Covid v številkah – zbolevanje in smrtnost

Statistika kaže, da je s koronavirusom SARS-CoV-2 pri nas aktivno trenutno okuženih približno 4 % populacije. Od njih jih približno 0,09 odstotka potrebuje zdravljenje v bolnišnici. Večina teh je starejša od 80 let in s pridruženimi boleznimi. Smrtnost zaradi covid-19 znaša okoli 0,02 odstotka (od zbolelih, ki torej razvijejo opazne bolezenske znake), kar je približno še enkrat toliko kot pri običajni sezonski gripi (Eurostat, SZO). Sicer naj bi za covid-19 do zdaj po svetu zbolelo dobrih 30 milijonov ljudi, 21 milijonov zbolelih pa je ozdravelo. Število smrti, pripisanih covid-19, je dobrih devetsto tisoč. Na dan 18. 9. 2020 je imelo na svetu covid-19 7,369.992 ljudi, pri 7,308.862 je bolezen potekala z blagimi znaki in niso potrebovali zdravljenja v bolnišnici, kar je 99 odstotkov. Vso nadaljnjo statistiko najdete tukaj: www.worldometers.info/coronavirus.

Covid-19, debelost, mikrohranila in starost

Ko nas položijo respiratorni virusi, kar se jeseni dogaja pogosto, najprej pomislimo na samozdravljenje. Vitamin C, vitamin D, selen in veliko drugih mikrohranil, ki jih v telo vnašamo s hrano (in pri katerih ob zdravem načinu prehranjevanja ne trpimo pomanjkanja), se izkazujejo za pomembne tudi pri tem, kako bomo opravili s covid-19. Debelost (ITM 30 in več) tveganje zaradi smrti pri covid-19 poveča za 300 odstotkov, tveganje za intenzivno zdravljenje pa za 700 odstotkov. Ker nekaj raziskav je tudi pokazalo, da sočasno zdravljenje z vitaminom C in vitaminom D pri bolnikih s covid-19 zmanjša resnost poteka bolezni. Poleg starosti so med najpomembnejši dejavniki tveganja za hujši potek covid-19 še bolezni srca in ožilja, še posebej arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen in težave z jetri, na primer nealkoholna ali alkoholna zamaščenost jeter, slabše delovanje imunskega sistema.

Tveganje za smrt zaradi covid-10

Absolutno tveganje smrti zaradi covid-19 pri mlajših od 65 let je v Nemčiji 1,7 na milijon prebivalcev, pri starejših od 80 let pa 1 na 6.000 ljudi. Podobno verjetno velja tudi za Slovenijo. Mlajši od 65 let, ki nimajo pridruženih drugih bolezni ali predispozicijskih stanj (debelost), predstavljajo 0,3 odstotka umrlih zaradi covid-19 na Nizozemskem, 0,7 odstotka v Italiji in 1,8 odstotka v New Yorku. Gre za podatke konec poletja 2020, na podlagi katerih so sklenili, da je pri osebah, mlajših od 65 let in brez pridruženih bolezni, tveganje za smrt zaradi covid-19 zelo majhno – tudi v okoljih z velikim številom zbolelih. Pri obvladovanju pandemije bi se morali predvsem posvetiti zaščiti starejših z visokim tveganjem (debelost, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, visok krvni tlak …), trdijo najuglednejši epidemiologi.

Viri: Kemijski Inštitut; Cell; Journal of Matabolism, SZO; Eurostat; Worldometers; Obesity Reviews; Journal of Diabetology; Infection, Genetics and Evolution; Harvard Medical School; Science Advances; Imperial College London; Science Advances; Nature

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj