Avtor: R. M. Z.
Dražeč kašelj, slabost in napenjanje so le nekateri izmed številnih znakov zgage. Do prekomernega izločanja želodčnega soka, s katerim se srečuje več kot tretjina odraslih tudi pri nas, pride kmalu po zaužitju hrane, lahko tudi že od 15 do 60 minut po obroku. Najprej posežemo po antacidih, kot so antagonisti receptorjev H 2, in zeliščnih pripravkih.
Zdravnik nam pa prav kmalu predpiše močnejša zdravila, saj našteta po navadi ne zaležejo za dlje časa. In tako se danes, vsaj v razvitem delu sveta, najpogosteje zaradi stresnega načina življenja vse več ljudi zdravi z zaviralci ali inhibitorji (ZPČ) protonske črpalke, tudi skozi daljša obdobja. To so učinkovine, ki zavirajo izločanje želodčnega soka, tako da zavrejo delovanje protonske črpalke na sekretorni (izločalni) površini acidogenih celic. Z zaviranjem tega mehanizma preprečujejo izmenjavo kalijevih ionov s protoni in posledično zmanjšujejo kislost v svetlini želodca.
Pomanjkanje vitaminov B 12, B 6 in B 9
Kot vsako zdravilo tudi ZPČ s seboj nosi številna tveganja, še posebej, ko gre za dolgotrajno, tudi večletno jemanje. Tokrat se osredinjamo na tveganja za zmanjšanje življenjsko pomembnih mikrohranil, najprej vitaminov B 12 (cianokobalanina), B 6 (piridoksina) in B 9 (folne kisline). Več študij je pokazalo povečano tveganje pomanjkanja vitamina B 12 pri bolnikih, starejših od 60 let, ki so bili na dolgotrajnejših terapijah z ZPČ. Raziskava iz leta 2013 pa je pokazala, da obstaja celo 95-odstotno tveganje za nastanek pomanjkanja vitamina B 12 pri ljudeh, ki so uživali ZPČ dve leti ali več. Tveganje je bilo večje pri ženskah in tistih, ki so jemali višje odmerke zdravila.
Različne observacijske študije priporočajo ljudem, ki uživajo ZPČ, ob vitaminu B 12 tudi vitamin B 6 in folno kislino (B), ki prispevata k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.
Pomanjkanje magnezija, vitamina C in vitamina D
Študija iz leta 2012, ki je raziskovala kronično pomanjkanje magnezija ob dolgoročni uporabi ZPČ, je pokazala, da pride do tega po vsaj treh mesecih in da je stanje ireverzibilno. Po prekinitvi jemanja zdravil za zaviranje protonske črpalke se je raven magnezija v krvi povrnila v normalno stanje. O resnosti povzročanja nizkih stopenj magnezija v krvi govori tudi podatek, da morajo imeti ZPČ v ZDA opozorilo o povzročanju pomanjkanja magnezija. Druga raziskava je dokazala, da so se koncentracije vitamina C zmanjšale za več kot 50 % že po kratkem obdobju jemanja ZPČ. Posebno poglavje bi zahtevala obravnava povezave med vitaminom D in uživanjem ZPČ – metaanalize kažejo na visoko povezavo med tveganjem za zlomi kolka, zapestja ali hrbtenice, še posebej ob večjih odmerkih in daljšem časovnem obdobju ne glede na spol.
Vesna Arcet Rodič, specialistka splošne medicine iz Zdravstvenega doma Celje
Ob dolgotrajnem uživanju ZPČ so potrebni kontrole krvi in prehranski dodatki
»Zaviralci protonske črpalke so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje rane na želodcu, želodčnega refluksa in Zollinger-Ellisonovega sindroma. Vse več ljudi ta zdravila redno uporablja skozi daljše časovno obdobje, pri tem pa tvega pojav malabsorpcije nekaterih vitaminov in mineralov kot stranski učinek zdravil. Izstopa zlasti pomanjkanje vitamina B 12 in magnezija, pojavlja pa se lahko tudi zmanjšana absorpcija vitamina C in železa. Zaradi tega se priporoča ob daljšem jemanju ZPČ občasne kontrole B 12 in magnezija ter po potrebi njuno dodajanje s prehrano in prehranskimi dodatki.«
1. Shin JM, Munson K, Vagin O, Sachs G. The gastric HK-ATPase: structure, function, and inhibition. Pflugers Archiv : European journal of physiology. 2009; 457 (3): 609–622.
2. Nash DB. The Use of Medicines in the United States: A Detailed Review. American Health & Drug Benefits. 2012; 5 (7): 423.
3. Baik HW, Russell RM. Vitamin B12 deficiency in the elderly. Annu Rev Nutr. 1999; 19: 357–377.
4. Carmel R. Cobalamin, the stomach, and aging. Am J Clin Nutr. 1997; 66 (4): 750–759.
5. Valuck RJ, Ruscin JM. A case-control study on adverse effects: H2 blocker or proton pump inhibitor use and risk of vitamin B12 deficiency in older adults. J Clin Epidemiol. 2004; 57 (4): 422–428
6. Lam JR, Schneider JL, Zhao W, Corley DA. Proton pump inhibitor and histamine 2 receptor antagonist use and vitamin B12 deficiency. JAMA. 2013; 310 (22): 2435–2442.
7. Sharma VR, Brannon MA, Carloss EA. Effect of omeprazole on oral iron replacement in patients with iron deficiency anemia. South Med J. 2004; 97 (9): 887–889.
8. Ajmera AV, Shastri GS, Gajera MJ, Judge TA. Suboptimal response to ferrous sulfate in iron-deficient patients taking omeprazole. Am J Ther. 2012; 19 (3): 185–189.
9. Hess MW, Hoenderop JGJ, Bindels RJM and Drenth JPH (2012), Systematic review: hypomagnesaemia induced by proton pump inhibition. Aliment Pharmacol Ther, 36: 405–413.
10. Ross Russell AL, Prevett M, Cook P, et al. Reversible cerebellar oedema secondary to profound hypomagnesaemia. Practical Neurology Published Online First: 15 February 2018.
11. Food and Drug Administration. Proton pump inhibitor drugs (PPIs): Drug safety communication. Low magnesium levels can be associated with long-term use. https://www.fda.gov/drugs/drugsafety/ucm245011.htm. Objavljeno 3.2.2011, dostop 15. 1. 2018.
12. Henry E., Carswell A., Wirz A., Fyffe V. and McColl K. (2005). Proton pump inhibitors reduce the bioavailability of dietary Vitamin C. Aliment Pharmacol Ther 22: 539–545.
13. Mowat C., Carswell A., Wirz A. and McColl K. (1999) Omeprazole and dietary nitrite independently affect levels of vitamin C and nitrite in gastric juice. Gastroenterology 116: 813–822.
14. Roux C, Briot K, Gossec L, Kolta S, Blenk T, Felsenberg D, Reid DM, Eastell R, Glüer CC. Increase in vertebral fracture risk in postmenopausal women using omeprazole. Calcif Tissue Int. 2009 Jan; 84 (1): 13–9.
15. Ito T, Jensen RT. Association of Long-term Proton Pump Inhibitor Therapy with Bone Fractures and effects on Absorption of Calcium, Vitamin B12, Iron, and Magnesium. Current gastroenterology reports. 2010;12(6):448-457
16. Sarges R, Gallagher A, Chambers TJ, Yeh LA. Inhibition of bone resorption by H+/K(+)-ATPase inhibitors. J Med Chem. 1993; 36: 2828–2830.