Globalno segrevanje spremenilo obnašanje čebel in čmrljev

Ko cvetnega prahu primanjkuje, čmrlji poškodujejo liste rastlin na način, da pospešijo razvoj cvetov. Kaj to pomeni za pridelavo hrane in ali je vzrok za nenavadno vedenje žival res globalno segrevanje, bodo pokazale nadaljnje raziskave.

Lahko se zgodi, da bodo žuželke in rastline postale vse bolj neusklajene, kar bo imelo lahko dolgoročne posledice tudi za ljudi. Foto: Bigstock

Ko pomlad zaživi zgodaj, so rastline v polnem cvetenju nekaj tednov prej, kot običajno. Tovrstni sezonski odkloni se v času podnebnih sprememb pojavljajo vse pogosteje in ogrožajo tisočletno rutino med rastlinami in njihovimi opraševalci – žuželkami.

Raziskovalna skupina, ki sta jo vodila prof. dr. Consuelo De Moraes in prof dr. Mark Mescher iz ETH, je odkrila, da nenavadno vedenje čmrljev olajša usklajevanje med čebelami in rastlinami, ki jih oprašujejo. Črmlji zagrizejo v liste rastlin, ki še niso cvetele, in jih tako spodbudijo k cvetenju – ter pripomorejo, da na razpolago postane več hrane za čebele.” Od prej smo vedeli, da lahko različne vrste stresa povzročijo, da rastline zacvetijo prej. Da pri tem aktivno sodelujejo tudi čmrlji in čebele, pa nas je precej presenetilo,” pravi Mescher.

Paradižnik zacvetel 30 dni prej

Raziskovalci so opazili, da so čmrlji začeli gristi liste testnih rastlin v rastlinjakih, niso pa vedeli, zakaj. Tudi niso posebej preučevali, kaj se je zgodilo z obgriženimi rastlinami in ali je to vplivalo na njihovo cvetenje. Zato so pri ETH Zurich zasnovali serijo novih laboratorijskih eksperimentov ter izvedli študije na prostem. Vključili so komercialno dostopne kolonije čmrljev (običajno namenjenih za opraševanje kmetijskih kultur) in različne vrste rastlin. Ugotovili so, da je nagnjenost čmrljev do grizenja listov močno povezana s količino cvetnega prahu: rastline poškodujejo takrat, ko je slednjega na voljo malo. To močno vpliva na cvetenje. Sadike paradižnika, podvržene grizenju čmrljev, so zacvetele do 30 dni prej, oljna ogrščica pa 14 dni prej. Ko so raziskovalci učinek poskusili ponoviti brez čmrljev, so rastline sicer zacvetele nekaj prej, vendar učinek niti slučajno ni bil enak tistemu, kot so ga povzročile živali. Škodljivo vedenje se je zmanjšalo, ko so čmrljem dali “na razpolago” več cvetov. Raziskovalci so podobno obnašanje opazili tudi pri divjih čebelah.

Občutljivo ravnotežje med rastlinami in opraševalci v nevarnosti

“Mogoče so žuželke zgolj našle učinkovito metodo za blaženje lokalnega pomanjkanja cvetnega prahu,” pravi De Moraes. “Na poljih so tudi drugi opraševalci, ki imajo lahko koristi od tovrstnih “prizadevanj” čmrljev. Ne vemo pa še, ali ta naravni mehanizem sam zadostuje za premagovanje izzivov spreminjajočega se podnebja. Žuželke in cvetoče rastline so se razvijale skupaj in tisočletja so bila potrebna, da so vzpostavila optimalno sožitje. Vendar pa globalno segrevanje in druge antropogene okoljske spremembe motijo izjemno pomembne interakcije med vrstami. Lahko se zgodi, da bodo žuželke in rastline postale vse bolj neusklajene, kar bo imelo lahko dolgoročne posledice tudi za ljudi, pravi Mescher. Ekipa zdaj poskuša določiti natančne molekulske mehanizme, ki so vpleteni v proces, in raziskati, kako nanje vpliva globalno segrevanje.

Ali lahko pomagajo gozdovi in kako?

Gozdovi se kažejo se kot učinkovita metoda za boj proti podnebnim spremembam. Če bi znova posadili gozdove, ki smo jih zaradi industrializacije posekali, bi slednji v nekaj deset letih po naravni »opravili« s tremi četrtinami emisij toplogrednih plinov. V trenutnih podnebnih razmerah bi Zemlja kot ekosistem lahko podpirala najmanj 4,4 milijarde hektarjev gozdov, kar je 1,6 milijarde več, kot jih je na planetu danes. 0,9 milijard hektarjev gozdov več bi lahko predelalo dve tretjini ogljikovega dioksida, ki ga danes spustimo v ozračje. Vedeli smo, da bi lahko obnova uničenih gozdov lahko igrala vlogo pri reševanju podnebnih sprememb, vendar nismo vedeli, kako veliko, pravijo raziskovalci. Obnova gozdov je najboljša rešitev za podnebne spremembe, poudarjajo, in izpostavljajo potrebo po takojšnjem ukrepanju. Na novo zasajeni gozdovi namreč potrebujejo desetletja, da dosežejo svoj polni potencial. Izdelali so tudi aplikacijo, s katero je mogoče preveriti, koliko (in kje) gozdov je mogoče takoj zasaditi in koliko ogljikovega dioksida bi porabili. Najdete jo TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj