Avtor: R. M. Z.
Sodobne metode zdravljena sladkorne bolezni ter znanje in zmožnost prikrojiti nadomeščanje inzulina potrebam organizma posameznika so tveganje za hipoglikemijo bistveno zmanjšali.
O vzrokih, prepoznavanju in posledicah hipoglikemije smo se pogovarjali z dr. Marjeto Tomažič, diabetologinjo s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana. Diabetologi imamo hipoglikemijo za nevarno stanje, za uvod pove sogovornica.
Kaj je hipoglikemija in zakaj nastane?
Hipoglikemija je stanje nizke koncentracije glukoze v krvi, ki največkrat nastane zaradi delovanja zdravil, ki dvignejo koncentracijo inzulina v krvi. Gre za zdravila, ki povzročajo izločanje inzulina iz trebušne slinavke ali pa intravensko ali podkožno dodani inzulin. Hipoglikemija pa lahko nastane tudi spontano, ob določenih boleznih, ki povzročijo znižanje koncentracije glukoze pod spodnjo mejo normale. Organizem prepoznava nizko koncentracijo glukoze kot grožnjo s smrtjo in vklopi številne obrambne mehanizme. Centralnoživčni sistem poveča občutek lakote, s katerim poskuša zagotoviti vnos živil. Poveča se izločanje hormonov, ki dvignejo koncentracijo glukoze, v jetrih pa se sproži dolgotrajni proces sinteze glukoze.
Organizem prepoznava nizko koncentracijo glukoze kot grožnjo s smrtjo in vklopi številne obrambne mehanizme. |
Koga hipoglikemija najbolj ogroža?
Največje tveganje za hipoglikemijo je pri bolnikih, ki se zdravijo z inzulinom. Pojavljanje hude hipoglikemije je povezano z dvema dejavnikoma: z zmožnostjo zaznavanja hipoglikemije in ohranjenega kontraregulatornega hormonskega odgovora. Glukagon je najmočnejši hormon, ki je sposoben dvigniti koncentracijo glukoze. Pri sladkorni bolezni tipa 1 je pogosto prisotna tudi okvara celic v trebušni slinavki, ki izločajo glukagon. Zato je pri teh bolnikih najpogostejši pojav hipoglikemije in tudi najpogostejši pojav nevarnega stanja, ki mu rečemo nezavedanje hipoglikemije, ko brez opozorilnih znakov, ki zagotavljajo korekcijo glukoze, osebe zapadejo v hipoglikemično komo.
Hipoglikemija je možna tudi pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se zdravijo z zdravili, ki iz trebušne slinavke izločajo inzulin. Ni pa možna pri bolnikih, ki se zdravijo z zdravili, ki delujejo na druge mehanizme za znižanje glikemije.
Kaj vpliva na nastanek hipoglikemije?
Hipoglikemija je povezana z urejenostjo glikemije. Bolj kot nam uspe doseči koncentracijo glukoze blizu normalne, večje je tveganje za hipoglikemijo. Danes je sicer možno doseči dobro urejeno glikemijo brez večjega tveganja za hipoglikemijo. Bistvena sta znanje in zmožnost prikrojiti nadomeščanje inzulina potrebam organizma posameznika, kar nam najlažje uspe z nadomeščanjem inzulina s pomočjo inzulinske črpalke.
Kakšni so znaki hipoglikemije?
Znaki so različni, jih je več in se lahko pri isti osebi spreminjajo. Najznačilnejši znaki so občutek lakote, tresenje, padec koncentracije, mravljinčenje jezika in okrog ust … Lahko gre tudi samo za utrujenost, zaspanost … Diabetologi bolnikom predstavimo vse možne znake in jih opozorimo, da morajo ob njih nujno opraviti določitev glukoze v krvi. Merilnik glukoze v krvi mora vsak bolnik s sladkorno boleznijo nositi ves čas pri sebi. V primeru, da meritev koncentracije glukoze v krvi ni možna, znaki pa nakazujejo možnost hipoglikemije, je potrebno preventivno zaužiti sladkor ali sladko pijačo.
Dr. Marjeta Tomažič |
Kakšno je pravilno ravnanje ob hiperglikemiji?
Bolnik zaužije 15 do 20 g ogljikovih hidratov, najbolje glukoze v obliki tablet ali sirupa, lahko pa belega sladkorja ali sladke pijače. Med simptomi naj oseba miruje in si 15 minut po zaužitju sladkorja znova izmeri koncentracijo glukoze. Če ta še ni ustrezna, naj ponovi vnos sladkorja.
Ali bolniki sami prepoznajo znake hipoglikemije?
Vsi bolniki na začetku zdravljenja prepoznajo znake. Sčasoma se prepoznavanje zaradi različnih vzrokov (če je hipoglikemija pogosto pojavlja) pogosto omili. Ponavljajoče se hipoglikemije vodijo v čedalje slabše zaznavanje opozorilnih znakov. Večina bolnikov s sindromom nezaznavanja hipoglikemije s posebnim treningom, katerega bistvo je, da se koncentracija glukoze nikoli ne zniža pod 4 mmol/l, znova pridobi sposobnost za zaznavanje znakov hipoglikemije. Gre torej za reverzibilen proces.
Ali je hipoglikemična koma edina posledica hipoglikemije?
Hipoglikemična koma ni edina nevarnost hipoglikemije. Hipoglikemija je potencialno življenjsko nevarna tudi v okoliščinah, ko je bolnik še pri zavesti, ampak je bistveno manj prišteven. V takem stanju lahko pride do nesreč pri vožnji motornih vozi ali padcev … Hipoglikemija lahko v redkih primerih sproži nastanek motnje srčnega ritma, ki je lahko take narave, da vodi v smrt. Mnogo bolnikov pa hipoglikemijo, tudi če je huda, preživi brez pomoči, saj jetra proizvedejo dovolj glukoze, da se ta dvigne do koncentracije, ki je za zavest dovolj visoka.
Nekateri bolniki poročajo, da vedo, da so bili v hipoglikemiji, da je bila huda, ker se ne spomnijo ničesar.
Ali je hipoglikemija nevarna?
Diabetologi smatramo hipoglikemijo za potencialno nevarno stanje. Želimo doseči urejenost glikemije brez tveganja za hudo hipoglikemijo. Naša navodila bolnikom so v prvi vrsti usmerjena v preventivo nastanka hipoglikemije. Pomembno je, da imamo pravilen pristop. Bolniku ne smemo vcepiti strahu pred hipoglikemijo. Dokler so ohranjeni opozorilni znaki, ki so posledica nizke koncentracije glukoze, je strah pred hudo hipoglikemijo neutemeljen.