Izpostavljenost UV žarkom vodi do sprememb črevesne mikrobiote, vendar le pri tistih, ki jim primanjkuje vitamina D. Kar praktično pomeni pri vseh, ki živimo na višjih zemljepisnih širinah. Tam je sonca, s katerega pomočjo naše telo izdeluje vitamin D, dovolj le poleti. Pomanjkanje vitamina D pomeni tudi večje tveganje za razvoj bolezni, kot sta multipla skleroza in kronična vnetna črevesna bolezen.
Poseljevanje z mikrobi se začne že pred rojstvom
Raziskave črevesne mikrobiote kažejo, da mikroorganizmi, ki živijo v njem, igrajo pomembno vlogo pri našem zdravju. Začne se že pred rojstvom, ko prvi mikrobi matere naselijo razvijajoče se otrokova prebavila (čeprav so še pred desetletjem menili drugače) in domnevno vplivajo na razvoj ostalih organov, celo možganov. Toda kaj povezuje vitamin D s črevesno mikrobioto? Skupina raziskovalcev iz Univerze British Columbia (Kanada) se je lotila tega vprašanja.
UV žarki in črevesje
Ekipa, ki jo je vodil prof. dr. Bruce Vallance, je preučevala, kako se črevesna mikrobiota odziva na sončno svetlobo. Ko so prostovoljke, ki so imele pomanjkanje vitamina D, prejele tri odmerke UVB žarkov, se je sestava mikroorganizmov v njihovem črevesju spremenila. Črevesna mikrobiota je postala podobna tisti, ki jo imajo ljudje z dovolj vitamina D.
Dovolj vitamina D le z jemanjem dodatkov
V raziskavo je bilo vključenih devet žensk, ki so tri mesece pred poskusom jemale dodatke vitamina D, in 12 žensk, ki jih niso jemale. Vse so imele kožo fototipa Fitzpatrick 1 do 3. Za fototipa 1 in 2 so značilni svetli ali rdeči lasje in svetla polt z malo zaščitnega kožnega pigmenta melanina. Sonce jih hitro opeče. Ljudje s fototipom 3 (ki je najbolj pogost) niso izrazito svetlopolti in imajo temne lase in rjave oči. Njihova koža vsebuje dovolj melanina in ob postopnem izpostavljanju soncu lepo porjavi.
UV svetloba poveča pestrost mikroorganizmov
Po treh mesecih so raziskovalci pri obeh skupinah izmerili raven vitamina D. Ženske, ki so jemale dodatek, so ga imele dovolj, vse ostale po premalo. V drugem delu poskusa so njihova telesa v celoti izpostavili UVB žarkom. Postopek so ponovili trikrat in potem izmerili raven vitamina D v krvi. Slednja se je pri vseh dvignila. Ponovno so pregledali sestavo njihovih črevesnih mikroorganizmov in jo primerjali s tisto pred izpostavljenostjo. Pri tistih, ki so imele na začetku poskusa premalo vitamina D, so opazili pomembne spremembe.
Porast Firmicutes in Proteobacteria, zmanjšanje Bacteriodetes
“Pred izpostavljenostjo UVB žarkom so imele te ženske manj raznoliko in uravnoteženo črevesno mikrobioto kot tiste, ki so redno jemale dodatke vitamina D,” ugotavlja Vallance, in povzema rezultate: »Izpostavljenost UVB žarkom je povečala bogastvo in enakomernost poseljenosti njihovega črevesja z mikroorganizmi. Populacija bakterij vrst Firmicutes in Proteobacteria se je povečala, populacija bakterij Bacteriodetes pa zmanjšala. Pri ženskah, ki so imele dovolj vitamina D že pred izpostavljenostjo UVB žarkom, se sestava črevesne mirkobiote ni spremenila.«
Raziskovalci so ugotovili tudi, da je bila proizvodnja vitamina D glavni dejavnik spremembe črevesne mikorobite. Začenjamo razumeti, da je vitamin D pomemben za ohranjanje zdravega črevesja. Presenetilo nas je tudi to, da je bil močan učinek viden že v prvem tednu, so v poročilo, konec oktobra 2019 objavljeno v Frontiers in Microbiology, še zapisali avtorji.
Sončenje znova »v milosti«?
Ali nova spoznanja pomenijo, da bo (zaradi tveganja za kožnega raka) odsvetovano sončenje znova postalo priporočljivo? Avtorji pozivajo k previdnosti. »V poskusu smo uporabili posebne UVB žarnice, ki ne povzročajo poškodb kože. Šlo je za kontrolirano izpostavljenost v kliničnem okolju. Iz študije same je težko sklepati, koliko bivanja na soncu je dovolj za optimalno proizvodnjo vitamina D,” pravijo.