Vsak zdravstveni poseg je povezan z določenim tveganjem za osebo, ki mu je podvržena. Iz tujine poznamo številne primere uspešnih tožb farmacevtskih podjetij zaradi stranskih učinkov njihovih zdravil. Razvijalci (oz. proizvajalci) cepiv zoper covid-19 so ubrali drugačno taktiko: za posledice ne odgovarjajo. To pomeni, da oseba, ki se bo cepila zoper covid-19 in zaradi cepljenja utrpela zdravstvene posledice, ne bo mogla tožiti proizvajalca cepiva. To zbuja dodatne dvome v varnost cepiv in povečuje zadržani odziv javnosti.
Za kakšna cepiva gre?
Preden se lotimo vprašanja, kako so lahko cepiva za covid-19 razvili tako hitro in to celo podjetja, ki v svoji zgodovini še niso razvila nobenega cepiva, še hiter skok k cepivom samim. Pregled vlog, ki so jih razvijalci oddali na odločevalne organe v ZDA, Veliki Britaniji in EU (eno v celoti najdete TUKAJ ) kaže, da gre za mRNA cepiva. Slednja v človeško celico “dostavijo” del genskega zapisa virusa in tako omogočijo imunsko reakcijo – tvorbo protiteles.
Odobritev za nujno uporabo
Covid-19 cepiva so odobrena samo za nujno uporabo, namenjena pa so predvsem rizičnim skupinam: zdravnikom, medicinskim sestram, starostnikom v DSO, negovalnemu osebju. Med stranskimi učinki – ki so se statistično pomembno pogosteje pojavljali pri tistih, ki so prejeli cepivo, so bili tudi nevrološki. Navajajo parezo obraznega živca, transverzni mielitis (vnetje hrbtenjače, po katerem bolniki ohromijo v nekaj urah), Guillain-Barréjev polinevritis itd. Čeprav je nekaj ljudi, ki so prejeli cepivo, umrlo, in se o tem veliko govori, njihovo število ni odstopalo od števila smrti v skupini, ki je prejela placebo.
Slika 1: Profil razvijalcev cepiv za covid-19. Zanimivo je dejstvo, da jih največji del ne prihaja iz akademskih raziskovalnih okolij in tudi ne iz multinacionalnih farmacevtskih družb. Vir: Nature Reviews, april 2020
Prejšnji rekorder cepivo proti mumpsu
Pred covid-19 je bilo najhitreje razvito cepivo proti mumpsu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Od vzorčenja virusov do odobritve cepiva so minila štiri leta. Cepivo Pfizer – BioNTech je postalo prvo popolnoma preizkušeno cepljenje, ki je bilo odobreno za nujno uporabo proti koronavirusu v enem letu. To se je lahko zgodilo zaradi večletnih predhodnih raziskav sorodnih virusov, hitrejših načinov izdelave cepiv, ogromnega financiranja – ki je razvijalcem omogočalo vzporedno testiranje več učinkovin, in hitrega odločanja regulatorjev. Navedeno bo verjetno za vedno spremenilo prihodnost znanosti o cepivih.
Slika 2: Vrsta cepiva in faze razvoja letos spomladi. Vir: Nature Reviews, april 2020
Odlični rezultati v prvih fazah kliničnih študij
Ko so znanstveniki v začetku leta 2020 začeli iskati cepivo za koronavirus SARS-CoV-2, so bili v obljubah zelo previdni: po najbolj optimističnem scenariju bi cepivo lahko razvili do poletja leta 2021. Potem pa se je zgodil preobrat. Že novembra so razvijalci več cepiv napovedali odlične rezultate v fazah 1 in 2 kliničnih študij, kar je dvignilo pričakovanja in povečalo pritisk. 2. decembra 2020 pa je cepivo, ki ga je izdelal farmacevtski gigant Pfizer z nemškim biotehnološkim podjetjem BioNTech, postalo prvo popolnoma preizkušeno cepljenje, ki je bilo odobreno za nujno uporabo.
Ekspresni razvoj cepiv tudi za druge bolezni?
Ta hitrost napredovanja »izziva celotno našo paradigmo, kaj je mogoče doseči pri razvoju cepiv«, pravi Natalie Dean iz Univerze Florida. Zdaj bodo morda tudi druga cepiva – ki so nujno potrebna, razvita tako hitro. Bolezni, kot so malarija, tuberkuloza in pljučnica ubijejo milijone ljudi na leto, raziskovalci pa predvidevajo tudi nadaljnje smrtonosne pandemije. Vendar za to ni nobenega jamstva. Za ponovitev takšnega hitrega uspeha bo potrebno podobno veliko financiranje razvoja, ki se bo verjetno zgodilo le, bo dosežen drižbeni in politični konsenz. Odvisno bo tudi od narave patogena. Z virusom SARS-CoV-2, ki mutira razmeroma počasi in slučajno prihaja iz že od prej dobro preučevane skupine, so znanstveniki – naj se sliši še tako čudno, »imeli srečo«.
Leta vnaprejšnjih raziskav
Raziskave, ki so pomagale pri razvoju cepiv proti novemu koronavirusu, se seveda niso začele letos. Že leta so raziskovalci pozorni na sorodne koronaviruse, ki povzročajo SARS (hud akutni respiratorni sindrom) in MERS (bližnjevzhodni respiratorni sindrom). Ukvarjli so se tudi s popolnoma novimi tipi cepiv, kar se je izkazalo za trud, ki se je zdaj spektakularno obrestoval.
Uporaba virusne mRNA
Običajna cepiva vsebujejo virusne beljakovine ali onemogočene oblike samega virusa, ki spodbujajo imunsko obrambo telesa pred okužbo z živim virusom. Obe odobreni cepivi proti covid-19 uporabljata drugačno tehnologijo: mRNA, ki se nahaja znotraj lipidne ovojnice. Gre za gene, ki kodirajo ključno beljakovino virusa SARS-CoV-2. Ko mRNA pride v naše celice, slednje začnejo proizvajate to beljakovino. Ker je telesu tuja, proti njej imuski sistem sproži odziv. Cepivi, ki sta jih izdelala Pfizer in BioNTech ter ameriška farmacevtska družba Moderna, sta obe mRNA cepivi. Uporabljata virusno mRNA, ki kodira spike protein. Slednji se prilepi na človeške celične membrane in koronavirusu omogoči, da vdre v celico.
Koristi od razvoja cepiv proti raku
“Veliko truda in denarja je šlo v razvoj platforme mRNA, kot jo imamo danes,” pravi imunologinja Akiko Iwasaki iz Medicinske fakultete Univerue Yale. Več let se ukvarja z razvojem cepiv, ki temeljijo na virusnih DNK ali RNK. Osnovne raziskave o cepivih DNK so se začele pred vsaj 25 leti. Cepiva RNA imajo velike koristi od raziskav, ki so bile namenjene razvoju cepiv proti raku. Pristop je dozorel ravno ob pravem času – še pred petimi leti tehnologija za mRNA cepiva ni bila razvita, pojasnjuje Iwasaki.
Virolog Peter Hotez pa odkriva še en vidik hitrega razvoja cepiv proti covid-19. Prepričan je, da velike farmacevtske družbe ni spodbudila le želja po zaustavitvi pandemije, temveč tudi priložnost, da vlade financirajo v njihove raziskave in razvoj. Z javnimi naložbami v višini približno 10 milijard ameriških dolarjev ameriški program cepiva Warp Speed predstavlja največji vladni spodbujevalni paket v zgodovini farmacije,” pravi Hotez.
Trajne spremembe v razvoju cepiv
Pandemija covid-19 prinaša nekaj trajnih sprememb v razvoju cepiv. Za začetek lahko uvede uporabo cepiv mRNA – ki prej niso bila odobrena za splošno uporabo pri ljudeh – kot hiter pristop za druge bolezni. “Resnično se dogaja revolucija. Obstaja vsaj še 24 drugih družin virusov, ki lahko okužijo ljudi. Kandidatna cepiva na osnovi mRNA lahko kemično sintetiziramo v nekaj dneh. Tehnologija je primerna za pristop plug-and-play, ki bo potreben za odziv na prihodnje pandemije,« so prepričani raziskovalci.
