Koncentracija metana v ozračju se je potrojila in še narašča

Zaveza svetovnih držav, dana na lanskem podnebnem vrhu COP26, da bodo omejile emisije metana, se, kot kaže, ne uresničuje. Tega izjemno reaktivnega plina je namreč v ozračju vse več.

Tropska močvirja so pomemben vir emisij metana. Foto: Bigstock

Koncentracija metana v ozračju je lani presegla 1900 delcev na milijardo in je zdaj za trikrat večja kot pred industrijsko revolucijo, kažejo podatki ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA).

Metan je najpreprostejša organska molekula in glavna sestavina zemeljskega plina. Njegov velik vir so tropska močvirja in prežvekovalci, ki jih ljudje v milijonih gojimo za prehrano, ter je kar 26-krat bolj reaktiven kot ogljikov dioksid.

Vloga globalnega segrevanja

Rast izpustov metana se je na prelomu tisočletja upočasnila, vendar se je okoli leta 2007 začel hiter dvig. Natančni vzrok ni znan, pomembno vlogo pa verjetno igra globalno segrevanje. Nekontrolirani dvig temperatur ustvarja povratni mehanizem, ki povzroča sproščanje še več metana. »Raven metana v ozračju nevarno hitro raste,« pojasnjuje Euan Nisbet, znanstvenik za Zemljo na Royal Holloway, Univerza v Londonu. Emisije, za katere se zdi, da so se v zadnjih nekaj letih pospešile, so velika grožnja svetovnemu cilju omejitve globalnega segrevanja na 1,5–2 °C v primerjavi s predindustrijskimi temperaturami, pravi.


Metan v atmosferi narašča od začetka industrijske revolucije. Rast se je upočasnila v letih 1999 – 2006, potem pa leta 2007 spet začela strmo naraščati. Natančni vzrok za oba pojava, tako upadanje kot naraščanje, ni natančno znan. Foto: NOAA.

Kljub številnim raziskavam dokončnih odgovorov (še) ni

Že več kot desetletje se meteorologi trudijo razumeti vzroke naraščanja. Izvajajo satelitske meritve, zbirajo podatke s pomočjo vremenskih balonov in izvajajo različne simulacijske modele. Kljub trudu se zdi, da nobena od tehnik ne prinaša odgovora na vprašanje, kaj natančno se dogaja. Potencialne razlage segajo od vse večjega izkoriščanja nafte in zemeljskega plina ter naraščajočih emisij iz odlagališč odpadkov do vse večjih čred domačih živali in povečane aktivnosti mikrobov v mokriščih. Kljub številnim raziskavam, ki so v teku, dokončnih odgovorov (še) ni na vidiku. Eden od namigov bi lahko bil v izotopskem podpisu molekul metana. Večina ogljika v metanu je ogljik 12, vendar molekule metana včasih vsebujejo tudi težji izotop ogljik 13.

Isti plin, dva ogljikova izotopa

Metan, ki ga pri presnovi proizvajajo mikrobi (na primer v mokriščih ali črevesju živali), vsebuje manj ogljika 13 kot metan, ki se sprosti med pridobivanjem fosilnih goriv. Proučevanje metana v večnem ledu in tudi v ozračju je pokazalo, da se je delež metana, ki vsebuje ogljikov izotop 13, v zadnjih dvesto letih povečal. Toda od leta 2007, ko so ravni metana spet začele naraščati hitreje, se je začel večati delež metana, ki vsebuje ogljik 13. To nakazuje, da je večji del rasti v zadnjih 15 letih morda posledica mikrobnih virov in ne pridobivanja fosilnih goriv.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj