Meditacija zmanjša pogostnost sprejemanja napačnih odločitev

V novi raziskavi so so preučili, kako meditacija spreminja možgansko aktivnost in omogoča boljše prepoznavanje napačnih odločitev, ko smo pod stresom in časovnim pritiskom. Izboljša tudi spomin.

Čeprav sta meditacija in čuječnost v zadnjih letih postali zelo priljubljeni, so ju v smislu nevrološkega vpliva malo preučevali. Foto: Bigstock

Če pozabljate ali delate napake, ko se vam mudi, si lahko pomagate z meditacijo, kaže raziskava Michigan State University – največja te vrste doslej. Objavljena je bila v strokovni reviji Brain Sciences, v njej pa so testirali vpliv meditacije na miselne funkcije. Osredotočili so se na tako imenovano »odprto« meditacijo

Spremembe v možganski aktivnosti

V raziskavi, objavljeni v reviji Brain Sciences, so testirali, kako tim. odprta meditacija – pri kateri je fokus na osredotočanje na občutke (tako čustvene kot telesne), lahko spremeni aktivnost dela možganov, odgovornega za prepoznavanje napak. “Zanimanje ljudi za meditacijo in čuječnost presega tisto, kar znanost lahko dokaže glede njunih učinkov in koristi. Se je pa izkazalo, da že ena seansa vodene meditacije povzroči spremembe v možganski aktivnosti, pravijo avtorji.

Različne oblike, različni nevrokognitivni učinki

Ugotovitve tudi kažejo, da imajo lahko različne oblike meditacije različne nevrokognitivne učinke, Nekatere oblike meditacije se osredotočajo na en sam element – običajno dihanje. Vendar je odprta meditacija – ki je znanstveno sicer malo raziskana, drugačna. Pri njej se usmerimo navznoter in smo pozorni na vse, kar se dogaja v umu in telesu, nadalje pojasnjujejo avtorji: »Cilj tovrstne meditacije je, da mirno sedite in pozorno spremljate, kam potuje um – brez, ne da bi se preveč »ujeli« v pokrajino,« pravijo.

Spremenjeni možganski odziv že po 20 minutah

V raziskavo so vključili več kot 200 udeležencev, ki prej še nikoli niso meditirali. Namen je bil ugotoviti, kako meditacija vpliva na zaznavanje napak in odziv nanje. Med 20 minutno meditacijsko seanso so jim z EEG merili aktivnost možganov aktivnost. Nato so opravili računalniški test odvračanja pozornosti. »EEG lahko meri aktivnost možganov na milisekundni ravni, zato smo dobili natančne meritve nevronske aktivnosti takoj po napakah v primerjavi s pravilnimi odzivi,« pojasnjujejo raziskovalci. »Določen nevronski signal se pojavi približno pol sekunde po napaki, ki se imenuje pozitivnost napake, kar je povezano z zavestnim prepoznavanjem napak. Ugotovili smo, da se moč tega signala med meditacijo povečala.«

Rezultati so so močan dokaz, da lahko že 20 minut meditacije povečali sposobnost možganov, da zaznajo napake in so pozorni nanje, pravijo. Čeprav sta meditacija in čuječnost v zadnjih letih postali zelo priljubljeni, so ju v smislu nevrološkega vpliva malo preučevali. Zato že načrtujejo nove raziskave, v katerih bodo na velikem številu ljudi testirali različne oblike meditacije. Njihov cilj bo ugotoviti, ali lahko spremembe v možganski aktivnosti zaradi redne meditacije lahko privedejo do vedenjskih sprememb.

Raziskavo v celoti najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj