Avtor: Sanja V. Švajger
Ženska se že v obdobju menopavznega prehoda, nekaj let pred zadnjo menstruacijo, še posebej pa v pomenopavznem obdobju, spoprijema s hormonskimi spremembami in kliničnimi znaki, ki jih skupaj imenujemo menopavzni sindrom.
Prevladujejo vazomotorni simptomi (vročinski oblivi in nočno potenje), nespečnost, spremembe razpoloženja ter motnje zbranosti in spomina, srednjeročno in dolgoročno pa vpliva na obseg in razporeditev maščevja, še posebej centralne debelosti, na urinarni in genitalni trakt, ožilje in srce ter na okostje. Slovenski ginekologi so bili med prvimi v Evropi, ki so pripravili Priporočila in konsenz o menopavzni hormonski terapiji – MHT in ki so jih sprejeli na srečanju na Ptuju leta 2008, celo pred prvim Globalnim konsenzom leta 2012. Zaradi napredka znanja in novih ugotovitev na področju varnosti pa tudi vse bolj vpletenega področja samozdravljenja že pripravljajo revidirano besedilo o MHT. O zdravljenju posledic, ki jih s seboj prinaša obdobje usihanja spolnih hormonov, smo govorili s strokovnjakinjo na tem področju v Sloveniji prof. dr. Ksenijo Geršak, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva, predstojnico Katedre za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti UL invodjo Enote za raziskovanje, izobraževanje in informatiko na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana.
Del spremembe fenotipa v meni je tudi povečano kopičenje trebušnega maščevja. Za katero maščevje pravzaprav gre in kako je razporejeno? Kaj pomeni adipotoksičnost in zakaj jo je treba preprečevati?
»Med menopavznim prehodom, predvsem pa v zgodnji fazi pomenopavze (od 6 do 8 let po zadnji menstruaciji) narašča količina centralnega (trebušnega, visceralnega) maščevja. Velike maščobne celice, ki prevladujejo v trebušnem maščevju, se razlikujejo od maščobnih celic v podkožnem perifernem maščobnem tkivu. Metabolično so zelo aktivne in lahko sproščajo velike količine prostih maščobnih kislin in citokinov (beljakovine, ki sodelujejo v imunskem sistemu). Sproščeni citokini privabljajo imunsko aktivne celice, te pa spodbujajo mehanizme vnetja, motijo delovanje inzulina in škodljivo vplivajo na notranjo steno krvnih žil. Zvečana količina trebušnega maščevja je zato neposredno povezana s sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi zapleti in tudi z nekaterimi vrstami raka.«
Kakšen je vpliv na urinarni in vaginalni trakt ter srce in ožilje?
»Večji vpliv na urogenitalni del (sečni mehur, sečnica, nožnica, zunanje spolovilo) in vezivno-mišično tkivo medeničnega dna se pokaže predvsem v pomenopavznem obdobju. Spremljajo jih tudi spolne motnje in boleči spolni odnosi zaradi sprememb v zgradbi in vlažnosti nožnice. Z zmanjšanjem estrogenov se spremeni njihov zaščitni učinek na žilno steno, prav tako se spremenijo učinki na presnovo lipoproteinov in lipidov. Pospeši se ateroskleroza in z njo narašča delež srčno-žilnih bolezni. Vsem tem spremembam se pridruži še izgubljanje mišične mase in kostnine.«
Kakšne so smernice, kdaj se ženski svetuje/predpiše MHT? Zakaj mora biti dodan tudi progesteron?
»Glavno stališče je: MHT je najučinkovitejše zdravljenje za vazomotorne simptome, povezane z menopavzo pri kateri koli starosti; korist jemanja odtehta tveganja pri ženskah, mlajših od 60 let, ali tistih znotraj 10-letnega obdobja po menopavzi.
MHT samo z estrogeni je primerno samo za ženske po odstranitvi maternice; ob prisotnosti maternice pa je nujno dodajanje progesterona. Ta ščiti maternično sluznico pred prekomerno rastjo (hiperplazija endometrija) in kot nadaljevanje tudi pred rakom endometrija.«
Kako je s študijo WHI (Woman Health Initiative)? Lahko pokomentirate, zakaj se je pojavil velik neutemeljen strah glede MHT? Med zdravniki je še vedno prisotna velika zadržanost do predpisovanja MHT. Zakaj?
»Po letu 2002, po objavi izsledkov raziskave Women’s Health Initiative (WHI), je bil povsod po svetu očiten upad predpisovanja MHT. Po mnenju številnih strokovnjakov, ki so pozneje analizirali nastalo situacijo, je veliko zmedo med laično in strokovno populacijo vneslo medijsko potenciranje škodljivosti, zato so začele zdravljenje odklanjati tudi ženske s hudimi simptomi, tudi tiste, ki bi jim takšno zdravljenje najbolj koristilo.
V študijo WHI so bile vključene pomenopavzne ženske, stare od 63 do 67 let. Končali so jo predčasno, in sicer zaradi pomembno večje pojavnosti raka dojk in porasta srčno-žilnih zapletov. Objavi preliminarnih rezultatov so sledili številni kongresi in seminarji, vendar kljub kritičnim ocenam do raziskave WHI in strokovno dokazanim pozitivnim učinkom MHT je uporaba strokovno neutemeljeno padla.«
Kaj so pokazale nove študije glede jemanja MHT?
»Nova spoznanja, ki jih vključuje tudi Revidiran globalni konsenz iz leta 2016, se nanašajo na dojke in vensko trombembolijo. Tveganje za raka dojk pri ženski po 50. letu starosti, je manjše kot 1 na 1.000 žensk, ki jemljejo MHT. Tveganje je podobno ali manjše kot pri preostalih dejavnikih tveganja, kot so sedeči način življenja, debelost in pitje ene enote alkohola na dan.
Tveganje za vensko trombembolijo je največje v prvem letu jemanja, vendar so srčno-žilni zapleti zelo redki, če ženska začne jemanje MHT pred 60. letom.«
Drži, da je lahko sprememba življenjskega sloga le podpora MHT (prenehanje kajenja, pitja alkohola, spanje, gibanje, lažja in manj hrane …)?
»Sprememba življenjskega sloga, ozaveščanje o zdravem načinu življenja, redna telesna aktivnost in primerna prehrana so bistveni elementi, ki zmanjšajo težave, povezane z menopavznim prehodom in zgodnjo pomenopavzo. Če težave postanejo zelo moteče in vplivajo na kakovost življenja, je utemeljeno menopavzno hormonsko zdravljenje.«
Ali je transdermalni način (obliži, kreme, spreji) zaradi izpustitve jetrnega metabolizma varnejši in boljši od oralnega jemanja?
»Transdermalni MHT je varnejši od oralnega MHT, ker ne povečuje tveganja za vensko trombembolijo.«
Drži, da pravočasno uvajanje MHT zmanjša srčno-žilne zaplete in tveganje za nastanek raka na endometriju?
»Revidiran globalni konsenz iz leta 2016 vključuje s študijami podprto stališče, da začetek jemanja samo estrogenov pred 60. letom starosti oz. znotraj 10-letnega obdobja po menopavzi zmanjša tveganje za srčni infarkt; pri kombiniranem zdravljenju (estrogen in progesterone) pa ta učinek ni tako izrazit.«
Ali pred uvedbo MHT pregledate hormonsko stanje in druge parametre v krvi?
»Pred uvedbo MHT se držimo priporočil Evropskega menopavznega združenja. Poznati moramo družinske in osebne zdravstvene značilnosti ženske (anamneza), izmerimo krvni tlak, težo z višino zaradi indeksa telesne mase, naredimo ginekološki pregled skupaj z ultrazvočnim pregledom. Pomembna je mamografija, ki jo ženska nujno opravi vsaki dve leti. Krvnih hormonskih testov rutinsko ne izvajamo. Nabor preiskav pa je drugačen pri ženskah s prezgodnjo ali z zgodnjo menopavzo (pred 40. oz. 45. letom starosti).«
Kakšen je vpliv MHT na depresijo in podobna stanja (anksioznost itn.)?
»Epidemiološke študije so jasno dokazale povezanost perimenopavze z anksioznostjo in depresivnimi simptomi. Tudi Revidirani globalni konsenz iz leta 2016 vključuje možnost zdravljenja menopavznih težav z nekaterimi antidepresivi, če je hormonsko zdravljenje kontraindicirano.«
Ali obstajajo še kakšne druge vrste terapij s spolnimi hormoni za ženske (razen kontracepcije in MHT)?
»Zdravljenje s hormoni je temelj zdravljenja velikega števila stanj v ginekologiji – od motenj menstruacijskega ciklusa, zdravljenja neplodnosti, motnje ovulacije, oploditve z biomedicinsko pomočjo, medikamentoznega splava in drugih. Spolne hormone pri zdravljenju uporabljajo endokrinologi, pediatri pa tudi dermatologi (na primer: zdravljenje aken).«
Kateri so dodatni zaželeni nekontraceptivni učinki hormonske kontracepcije, za kaj se najpogosteje predpiše?
»Nekontraceptivni učinki hormonske kontracepcije so različni. Vse oblike hormonske kontracepcije ublažijo boleče menstruacije in zmanjšajo skupno količino menstrualne krvavitve, nekatere med njimi pa preprečujejo ali zmanjšujejo tudi predmenstrualni sindrom. Oralna hormonska kontracepcija zmanjšuje tveganje za nastanek raka endometrija, zmanjšano je tudi tveganje za raka na debelem črevesju.«
Foto: Bigstock
