Avtor: R.M.Z.
Vsi – torej posamezniki in celotna skupnost – lahko aktivno prispevamo k zmanjševanju obolevanja za rakom. To je sporočilo ob letošnjem vetovnem dnevu raka. Pod sloganom »Mi zmoremo, jaz zmorem« pozivajo ljudi k aktivnosti v vseh pomenih – od psihične do fizične.
Le z aktivnostjo se je mogoče uspešno boriti proti raku, zato je ob letošnjem 4. februarju velika pozornost namenjena tudi promociji športa.
Svetovne zveze za nadzor nad rakom (Union for International Cancer Control ali UICC) se ob tem naslanja na pretekle študije, ki dokazujejo, da športna aktivnost pomaga bolnikom z rakom, in to ne le pri soočanju z vsakodnevnmi stranskimi ulinki zdravljenja (utrujenost, depresija, srčnožilne težave), ampak tudi pri zmanjševanju tveganja za poslabšanje ali ponovitev bolezni. Raziskave tako kažejo, da tveganje za ponovitev bolezni ali smrt pri bolnikih z rakom dojk lahko zmanjša za okoli 40 odstotkov ob priporočeni telesni dejavnosti.
Kot so ob tem sporočili v Društvu onkoloških bolnikov Slovenije, za rakom v Sloveniji vsako leto zboli več kot 13.000 ljudi, z izkušnjo bolezni pa živi skoraj 90.000 Slovencev, tj. skoraj 5 % celotne slovenske populacije. Tudi napovedi niso optimistične: v prihodnosti bo za rakom verjetno zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk. Rak prvi javnozdravstveni problem slovenske družbe.
Tudi na svetovnem nivoju napovedi niso optimistične: po napovedih Svetovne zveze za nadzor nad rakom bo v svetu leta 2030 za rakom na novo zbolelo 21,7 milijona ljudi, 13 milijonov pa jih bo zaradi raka umrlo.
Društvu onkoloških bolnikov Slovenije ob svetovnem dnevu opozarja, da je dobra novica, da o raku danes ogromno vemo in da ta bolezen ni nujno smrtonosna. Razvoj in napredek medicinske in farmacevtske stroke prinašata nove načine zdravljenja, ki so učinkoviti pri različnih tipih raka, ki so še včeraj veljali za neozdravljive. Dobri rezultati so doseženi z uporabo tarčnih zdravil, največ upanja pa obetajo imunoonkološka zdravila, ki počasi prodirajo tudi v Slovenijo.
Prizadevanja so usmerjena v smer zgodnje diagnostike, predvsem pri tistih oblikah bolezni, ki jih lahko odkrivamo s presejalnimi testi (rak materničnega vratu – ZORA, rak dojk – DORA, rak debelega črevesa in danke – SVIT), saj zgodnja diagnoza pomeni tudi večjo verjetnost ozdravitve.
Foto: Profimedia
