Plini v prebavnem sistemu, napihnjenost, napenjanje in spahovanje

Zagotovo imate kdaj pa občutek napihnjenosti. Pri kar 30 % ljudi pa je to stalnica. Napihnjenost predstavlja eno najpogostejših težav prebavnega sistema in je posledica prekomernega kopičenja plinov v črevesu zaradi slabih prehranjevalnih navad, porušenega ravnovesja črevesne flore ali intolerance na določena živila, lahko pa je tudi simptom resnejše bolezni.

Plini v prebavnem sistemu
Napihnjenost je tipičen pojav pri pretežno sedečem načinu življenja, saj se z manj gibanja prebava upočasni, okrepita pa se fermentacija in nastajanje plinov. Foto: Bigstock

Najpogosteje imamo občutek prenapolnjenosti, teže v želodcu in napihovanja (izločanje plinov), ob tem pa se lahko pojavijo tudi bolečine, krči, kruljenje v želodcu, driska ali zaprtje. Ob uživanju hrane (zraven požiramo tudi zrak) in prebavljanju le-te je normalno, da nastajajo plini. Črevesje zdrave osebe jih vsebuje 150–200 ml. Iz telesa se izločijo na več načinov: skozi steno prebavne cevi se absorbirajo v kri, nato pa jih izdihamo skozi pljuča, ob spahovanju in napenjanju, presnavljajo pa jih tudi nekatere črevesne bakterije, zato je povsem normalno, da se nam nekajkrat na dan spahne ali spustimo vetrove. Ob goltanju hrane, ki je ne prežvečimo dovolj (ali pogostem žvečenju žvečilnih gumijev), pogoltnemo tudi večjo količino zraka, zaradi česar imamo občutek napihnjenosti in se nam spahuje. Plini so sicer naravni stranski produkti prebave. Ob uživanju veliko sladkorja, umetnih sladil, škroba in vlaknin se v črevesu tvori presežek plinov, prav tako po določeni hrani, npr. zelju, ohrovtu, brstičnem ohrovtu, čebuli, ovsu, grahu, leči, kvašenih pekovskih izdelkih in gaziranih pijačah kot tudi mlečnih izdelkih, še posebej pri ljudeh z intoleranco na laktozo.

Pogost vzrok prekomernega kopičenja plinov je tudi porušeno razmerje kdaj med dobrimi in slabimi bakterijami v črevesu, t. i. disbioza, ki ji botrujejo razne črevesne okužbe (virusne, bakterijske, okužbe s paraziti), stres, slaba prehrana, jemanje antibiotikov in drugih zdravil. Pogosto jo spremljata napenjanje in driska. Napihnjenost je tipičen pojav pri pretežno sedečem načinu življenja, saj se z manj gibanja prebava upočasni, okrepita pa se fermentacija in nastajanje plinov. Na prebavo prav tako negativno vpliva stres (kadar smo pod stresom, naše telo izloča manj prebavnih sokov in žolča). Napihnjenost, napenjanje in spahovanje lahko spremljajo že obstoječe bolezni prebavnega sistema (žolčni kamni, vnetje žolčnika, kronično vnetje trebušne slinavke, Chronova bolezen, ulcerozni kolitis, divertikuloza itd.) in kronično zaprtje, saj se v črevesu zadržuje večja količina blata, ki otežuje normalno spuščanje vetrov, so pa tudi pogost predmenstrualni sindrom (hormonske spremembe v drugem delu ciklusa) ob krčih, bolečinah v križu in driski.

Kako si pomagati

Da bi rešili težavo, moramo najprej odpraviti njen vzrok in se izogibati dejavnikom tveganja. Potrebno je jesti počasi, v mirnem okolju, temeljito prežvečiti hrano, zmanjšati stres in se redno ukvarjati z zmerno fizično aktivnostjo. Svetuje se omejitev vnosa hrane, ki povzroča nastajanje plinov, kot so sladkarije, mastna hrana in gazirane pijače. Osebe, pri katerih se pojavijo izrazite težave po zaužitju mlečnih izdelkov ali glutena, morajo slednje izločiti iz prehrane in jih poskušati ponovno postopoma uvesti v manjši količini po umiritvi simptomov.

Plini napihnjenost
Napihnjenost in občutek teže v želodcu po obroku sta znak slabšega izločanja žolča. Foto: Bigstock

Od fitoterapije do simetikona

Pri spahovanju in občutku teže v želodcu, posebej po obroku, pomagajo sladki koren, ki deluje protivnetno, melisa, ki pomirja in zmanjšuje boleče krče, ter navadni rman, ki je učinkovit proti bolečinam v zgornjem delu trebuha, deluje protivnetno, lajša krče (spazmolitik) in pospešuje izločanje žolča. Ingver pomaga pri slabosti, bolečinah v zgornjem delu trebuha, pospešuje izločanje sline in blaži napenjanje. Napihnjenost in občutek teže v želodcu po obroku sta znak slabšega izločanja žolča. V tem primeru bodo pomagali črna redkev ali beluši, saj pospešujejo izločanje žolča, a hkrati ščitijo jetra in znižujej holesterol v krvi. Kurkuma ima močno protivnetno delovanje, posebej pri razdražljivem črevesu, blaži napihnjenost in krče, vendar povečuje krčenje žolčevodov, zato se odsvetuje osebam z žolčnimi kamni (enako velja za rdečo redkev, beluše in ingver).

Po obroku pa se priporoča pitje čaja iz kamilice, koromača ali poprove mete, ki blažijo napihnjenost in zmanjšujejo občutek teže v želodcu. Slabše izločanje žolča in upočasnjena prebava sta pogosto povezana z zaprtjem in disbiozo. V tem primeru je poleg uvedbe sprememb v prehrani potrebno jemati tudi probiotike, in sicer tiste seve bakterij, ki dokazano pomagajo pri zaprtju. Porušeno razmerje med dobrimi in slabimi črevesnimi bakterijami najpogosteje vodi do napenjanja in driske oziroma menjave driske in zaprtja, pri čemer se priporočata jemanje probiotikov, namenjenih prepustnemu črevesu, in uživanje hrane, ki ne vsebuje glutena, mlečnih proteinov in sladkorja. Za omenjene težave ni učinkovitega zdravila, razen učinkovine simetikon, ki olajša simptome.

Če nič od naštetega ne pomaga in težave z napihnjenostjo vztrajajo dlje časa ali se celo poslabšujejo (še težje odvajanje blata, kri v blatu, bolečine in zbadanje) je potrebno obiskati zdravnika.

Vir:

InPharma marec/april 2023, Plinovi u probavnom sistemu, H. Šimurina. dr. med.