Avtor: R.M.Z.
V drugem tednu meseca julija, med 7. in 15. julijem, je bilo prijavljenih 249 primerov lymske borelioze, kar je 35 odstotkov več kot v 28. tednu leta 2017, ko je bilo prijavljenih 189 primerov. Število bolnikov z lymsko boreliozo narašča, ob tem poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
- bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Borrelia, razširjene so v evropskem in severnoameriškem prostoru ter v nekaterih državah Azije.
- Bakterije se prenesejo na človeka z ugrizom okuženega klopa rodu Ixodes;
- Lymska borelioza se pojavlja preko celega leta, vendar je najpogostejša od februarja do novembra. Mile zime in vlažne pomladi ojačajo dejavnost klopov.
- Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja.
- Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.
- Je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa.
- Ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni.
- V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME), posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME.
- Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost.
- KME je redko lahko tudi smrtna bolezen (1-2 odstotka odraslih bolnikov).
Lymska borelioza je bila prisotna v vseh slovenskih zdravstvenih regijah medtem, ko je NIJZ prejel prijave KME iz celjske, novogoriške, koroške, mariborske, murskosoboške, kranjske, ljubljanske in koprske zdravstvene regije. Prijavljeni primeri so preračunani na 100.000 prebivalcev Slovenije.
Kljub temu, da so incidenčne stopnje v nekaterih regijah višje kot drugod je potrebno upoštevati, da so lahko oboleli bolezen pridobili v drugi regiji. Zato priporočajo, da se ljudje v vseh regijah ustrezno zaščitijo pred klopi, ne glede na porazdelitev prijavljenih primerov obolenj.
Kako zmanjšati tveganje?
- Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa.
- Nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa.
- Uporabljamo sredstva (repelente), ki odganjajo klope.
- Ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa, pozorni smo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.
- Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu!
NIJZ cepljenje priporoča vsem prebivalcem Slovenije od enega leta starosti naprej. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, lahko pa tudi kasneje. Če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles.
