Ljudski rek pravi, da je »spanček boljši kot žganček«. Znanost temu pritrjuje in vse več dokazov je, da je spanje pomembno za številne telesne in umske procese. Objava v Nature Communicatinos 22. februarja 20121 (njeni avtorji prihajajo iz Univerze Michigan) pa kažejo, da skupine nevronov, ki so se aktivirale med čustvenimi izkušnjami, v spanju nenehno »brundajo« in med tem vtirajo čustvene spomine v možgane. Spanje je izjemno pomembno za za zapisovanje čustev v spomin.
Raziskovalci so preučevali, kako se pri miših oblikujejo in shranjujejo spomini, povezani s strahom. Preučili so spomin na strašljiv dogodek s pomočjo vizualnih dražljajev med spanjem. Ugotovili so, da so nevroni, ki jih aktivira vizualni dražljaj, med spanjem bolj aktivni. Spanje je tudi ključnega pomena za njihovo sposobnost, da negativni čustveni dogodek – na primer nekaj, kar je povzročilo strah, zapišejo v spomin in povežejo s čutnim dogodkom.
Prejšnje raziskave so namreč pokazale, da možganske regije, ki so med intenzivnim učenjem zelo aktivne, kažejo več aktivnosti med poznejšim spanjem. Nejasno pa je bilo, ali se mora ta “ponovna aktivacija” spominov med spanjem zgoditi, da se v celoti shrani spomin na novo naučeno snov.
Novi poskus, ki so ga opravili, pa je pokazal, da motnje spanja zmotijo tudi proces procesiranja izkušenj. Miši, ki so spale normalno, so na negativne izkušnje, ki jih niso resno ogrožale, med spanjem pozabile. Tiste, ki so jih namerno zbujali in proces »čiščenja« nepomembnega v možganih prekinjali, so se sčasoma začele bati vsega. Strah – čeprav popolnoma neosnovan, je postal prevladujoč. Živali so postale anksiozne, čeprav niso vedele, česa se sploh bojijo. Raziskovalci domnevajo, da se podoben mehanizem dogaja tudi pri ljudeh.
Izvirno objavo raziskave v celoti najdete TUKAJ.
