Čas streznitve: Vrnite mi belo kožo

Avtor: Aleksandra Dugonik dr. med, specialistka dermatovenerologije

Zelo pogosta poved, ki jo dermatologi slišimo zlasti v jesenskem času, se glasi:  »Naredite mojo kožo nazaj belo, brezmadežno.« Po obdobju intenzivnega sončenja, s katerim še neozaveščeni ljudje pridobivajo zagorelo polt, je jesen navadno čas streznitve.

Če gre za mlajše ljudi, zlasti ženske, se na najbolj osončenih delih telesa, najpogosteje na obrazu, pojavi(jo) rjavkast(i) madež(i), ki ga/jih navadano težko prekrijemo celo s pudrom. 

1. Melazme, kot strokovno imenujemo moteče, precej velike rjave madeže, so pogosta motnja pigmentacije kože, ki navadno prizadene ženske, ki imajo v osnovi temnejšo polt (fototip III–IV).

Melazma

 

Madeži so navadno simetrični, razporejeni v osrednjem delu obraza (čelo, lica, območje nad zgornjo ustnico, na vratu in vratnem izrezu), in so predvsem posledica povečane aktivnosti pigmetnih celic kože v tem območju.

Motnja je lahko podedovana, saj ima lahko takšno polt več članov širše družine, nedvomno pa so glavni dejavnik hormoni. Natančnega mehanizma delovanja hormonov na pigmentne celice naše kože ne poznamo v celoti, z dokazi pa so podprta dejstva, da se melazma pogostokrat razvije v nosečnosti ali ob uvedbi hormonske kontracepcije.

Novejše raziskave dokazujejo, da tudi UV-svetloba povzroča povečano izločanje hormonov in celičnih mediatorjev, ki spodbujajo tvorbo pigmenta melanina na omejenih delih kože.

Zakaj k dermatologu?

Če ste uspeli melazmo prepoznati sami, ni odveč, da diagnozo potrdi dermatolog, ki bo lahko s presvetljevanjem z Woodovo svetilko ocenil tudi globino in intenzivnost melazme.

Na trgu obstaja kopica preparatov pa tudi napotkov za odstranjevanje pigmentnih madežev.

Samo uporaba kozmetičnih preparatov z belilnim učinkom v prosti prodaji navadno ne daje obljubljenih rezultatov.

Gotovo je treba poudariti tudi dejstvo, da so nekatere aktivne subtance z belilnim učinkom nevarne za zdravje.

Uporaba hidrokinona, glukokortikoidov ali živega srebra v Evropi in ZDA ni dovoljena, zato je previdnost potrebna samo takrat, kadar posegamo po kozmetičnih izdelkih, narejenih zunaj te regije, ali domačih izdelkih, ki niso podvrženi nadzoru.

Dobre rezultate lahko dosežemo s kombiniranimi dermatoestetskimi posegi s kemičnimi pilingi, z laserji ter s pulzno in z LED-svetlobo pa tudi z uporabo kozmocevtikov (kozmetičnih preparatov, ki so jim dodane biološko aktivne substance, npr.: tretinoin, azelainska kislina, alfa- in polihidroksi kisline). Verjetno bo prav dermatolog edini strokovnjak, ki vam bo podal realne podatke o uspešnosti postopkov in dejstvu, da se motnja lahko povrne, če se ne odločite za redno in intenzivno varovanje kože pred sončnimi zarki.

2. Pege in madeži lentigo

Pegasta koža in rdeči lasje so simbol anglosaških narodov z najsvetlejšim fototipom polti. V naših krajih je tak tip polti redek, kljub temu pa je koža dejansko vsakega Slovenca po 40. letu starosti vsaj malo prizadeta s temnimi pegam podobnimi madeži na delih kože, ki je najbolj osončena (obraz, hrbtišča rok, hrbet). 

Madeži lentigo 

Število madežev je torej odvisno od fototipa naše polti, intenzitete in od pogostosti sončenja skozi vsa leta življenja. 

Madeži lentigo so trdovratne pigmentne motnje, ki ne izginejo samo ob uporabi kozmetičnih preparatov. Znatno izboljšanje dosežemo s kemijskimi pilingi (TCA, glikolna kislina) ali z laserskimi postopki. Za vzdrževanje izboljšanega videza kože pa sta priporočljivi uporaba krem z belilnimi učinki in stroga zaščita kože pred soncem

3. Seboroične in aktinične keratoze so bile do pred kratkim pojmovane kot kronična okvara kože starejših ljudi. Po desetletjih malikovanja zagorele polti kot lepotnega ideala pa jih dermatologi vedno pogosteje diagnosticiramo že okoli 40. leta starosti.

Seboroična keratoza 

Medtem ko so seboroične keratoze samo estetsko moteče, pa aktinične keratoze sodijo v skupino prekanceroznih izrastkov kože, kar pomeni, da lahko skozi čas preidejo v ploščatocelični karcinom kože.

Obe vrsti keratoz je mogoče zamenjati z drugimi izrastki na koži, tudi s kožnim rakom.

Aktinična keratoza

Prepoznavanje aktiničnih keratoz in morebitnega prehoda v kožni rak narekuje vrsto zdravljenja (krioterapija, imunododulatoriji, fotodinamska terapija ali operativni poseg).

Zakaj k dermatologu?

Naloga dermatologa je postavitev pravilne diagnoze, za kar sta občasno potrebna tudi odvzem tkiva in histološka diagnostika. Pravilna diagnoza je predpogoj za pravilno in varno zdravljenje.

Ponujanje storitev (navadano laserskih) za odstranjevanje različnih izrastkov in znamenj na koži brez predhodnega pregleda dermatolga lahko izzove velike zdravstvene zaplete, zlasti ko je spregledan kožni rak, ki je v zgodnjih stadijih težko prepoznaven.

Načinov odstranjevanja neželenih keratoz je več. Seboroične keratoze zlahka odstranimo z različnimi dermatološkimi postopki (s krioterapijo, z radiofrekvenčnim tokom, laserji). Najpogostejša zmota v obravnavi seboroičnih keratoz je neločevanje od pigmentih znamenj in drugih lezij na koži, kar vodi v nepotrebne kirurške izreze.

Melazme, aktinični letigo, seboroične keratoze v nasprotju z aktiničnimi keratozami sodijo v skupino nenevarnih sprememb kože, zato postopkov odstranjevanja ne krije zdravstveno zavarovanje.

Zaščita kože pred UV-žarki od rane mladosti je zato tudi dobra naložba denarja.


Foto (zgornja): Bigstock

Foto (ostalo): Osebni arhiv A. Dugonik

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj