Avtor: R. M. Z.
Ko je okužba z bakterijo Helicobacter pylori izkoreninjena in se nato bolniku predpiše dolgotrajna uporaba zaviralcev protonske črpalke (ZPČ), se tveganje za raka želodca več kot podvoji, kažejo izsledki populacijska študija, ki je potekala med prebivalci Hongkonga.
Na podlagi podatkov zdaj avtorji študije opozarjajo, da je pri predpisovanju dolgotrajne uporabe zaviralcev protonske črpalke po uspešnem izkoreninjenju H. pylori potrebna previdnost, je ob tem zapisal dr. Wai Keung Leung iz Queen Mary Hospital v Hongkongu. Študija je bila objavljena v spletni izdaji revije Gut, ob tem pa raziskovalci še poudarjajo, da je šlo za observativno študijo, pri kateri ni dokaza o vzroku in posledici.
Novi rezultati pa niso skladni z nedavnimi ugotovitvami nadaljevalne študije o pantoprazolu, ki je bila pripravljena za ameriško Food and Drug Administration, opozarja dr. David A. Johnson, vodja gastroenterologije na Eastern Virginia Medical School v Norfolku. »Ob dolgotrajni izpostavljenosti ZPČ nismo opazili povečanja tveganja za raka želodca«. Dr. Johnson, ki je hongkonško študijo komentiral na prošnjo strokovne revije Medscape, je še navedel, da gre pri študiji za pristranskost na temelju geografije, saj da je bila opravljena v Hongkongu in da so »tveganja za raka želodca dobro prepoznana pri bolnikih v Aziji«. Poleg tega je izpostavil še pomanjkanje podatkov sicer obsežni skupini dobrih 63.000 ljudi, ki so bili okuženi z bakterijo in ki jih je zajela študija: med drugim pomanjkljivi podatki o njihovi prehrani, družinski anamnezi , socio-ekonomskem položaju sodelujočih in dejavnikih tveganja (kajenje, alkohol ,…), ki so povezani z rakom želodca.
In kakšne so ugotovitve hongkonške študije? Dr. Leung se je s sodelavci deloma osredotočili na okužbo s H pylori in njeno povezanost z rakom želodca. Pokazalo se je, da je izkoreninjenje bakterije H pylori zmanjšalo tveganje za raka želodca za 33% na 47%, vendar se pri mnogih bolnikih rak želodca razvije tudi po izkoreninjenju H pylori. Zdravljenje z zaviralci protonske črpalke »čeprav na splošno velja za varno«, je povezano s poslabšanjem atrofije želodčne sluznice, in to predvsem pri bolnikih, ki so bili okuženi s H pylori, opozarjajo raziskovalci. Nedavno objavljena metaanaliza je med dolgotrajnimi uporabniki ZPČ ugotovila za 43% večje tveganje za raka želodca, vendar pa ugotovitev ni mogla prilagoditi okužbi z bakterijo H pylori.
Dr. Leung je s sodelavci primerjal tveganje za raka želodca pri uporabnikih ZPČ in uporabnikih zaviralcev histaminskih receptorjev H2 (H2RA) pri 63.397 odraslih ljudeh, ki so med leti 2003 in 2012 uspešno zaključili sedemdnevno intenzivno zdravljenje za izkoreninjenje okužbe z bakterijo H pylori. Glede zaviranja izločanja želodčne kisline so ZPČ veliko močnejši od H2RA, predhodne študije pa niso pokazale kakršne koli povezave med razvojem raka želodca in H2RA. In to je po pojasnilih avtorjev tudi razlog, da so H2RA uporabili v študiji.
Zbrane ugotovitve štduje kažejo, da se je v obdobju 7,6 let po koncu zdravljenja okužbe s H pylori pri 153 osebah (0,24%) pojavil rak želodca. Med bolniki, ki so jim postavili diagnozo raka želodca, ni bilo nobenega primera bolnika, ki bi bil hkrati pozitiven na okužbo z bakterijo H pylori, so pa vsi imeli večletne težave z gastritisom. Povprečna starost ob postavljeni diagnozi raka je bila 71,4 let, povprečen čas od izkoreninjenja okužbe z bakterijo H pylori do postavitve diagnoze raka želodca pa nekoliko manj kot pet let.
Ugotovitve so še pokazale, da so ljudje, ki so jemali ZPČ najmanj tedensko, imeli več kot dvakrat večje tveganje za raka želodca. Podobnega tveganja med uporabniki H2RA v študiji niso odkrili. Avtorji so iz zbranih podatkov še ugotovili povezanost med trajanjem jemanja ZPČ in pojavom raka želodca, poleg tega pa je bilo višje tveganje povezano tudi s pogostostjo uporabe ZPČ.